Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
PEPELNIČNA SREDA
Če se je z debelim četrtkom v Ljubljani začelo pustno norenje in je bilo v ljubljanskih
gostilnah ta dan v navadi stalnim gostom ponuditi špehovko, je pepelnična
sreda norenju napravila konec.
Pokopavanje Pusta
Pustno dogajanje se je na pepelnico s plesnih prireditev
v mestnem središču preneslo na ljubljansko obrobje.
To obrobje, ki so ga takratni ljubljanski meščani zviška
označevali za proletarska predmestja, je živahno veseljačenje
sklenilo šele v sredo s pokopom Pusta.
Po pripovedi sogovornikov in časopisnih podatkih so
Pusta pokopavali v Zeleni jami, na Viču, Glincah in Rakovniku,
v Trnovem, Šiški, Šentjakobu, Šempetru in še
kje. To so počeli le odrasli moški in fantje in večinoma
je tak pokop povsod potekal po takšnem obrazcu: dopoldne
so iz slame naredili lutko Pusta in jo oblekli v
stare strgane hlače in srajco, jo ponekod v kakšni gostilni
položili tudi na pare in jo tam pustili ležati do popoldneva,
lahko pa so Pusta takoj položili na nosila ali
voz in ga v sprevodu vlačili od gostilne do gostilne ter
ga pri tem glasno objokovali. Sprevod so sestavljali maskirani
pogrebci, objokana vdova v krilu in z ruto na
glavi, kakšen duhovnik za odvezo in od muzikantov
obvezno vsaj harmonikar. Na poti po gostilnah so seveda
pili ponujano jim vino in tako so pokop, objokovanje
in prepevanje postajali vse glasnejši in kmalu
106 Veliki post v očeh Hinka Smrekarja
mejili že na razgrajanje. Tak hrup je vedno pritegnil
tudi kup radovednežev, predvsem otroci so radi v varni
razdalji sledili sprevodu, včasih pa so vmes posegli tudi varuhi miru.
Kaj je o takem razgrajanju menila ljubljanska javnost, precej neposredno izraža
članek iz leta 1936:
82