Pustovanje v Ljubljani v dvajsetih in tridesetih letih 20 ... - Ljudmila

Špela Kučan
111 Orkester Ronny
kar za odrom med prireditvijo, da so se lahko dame uredile tudi med plesom. Nekateri
ljubljanski meščani so si izposojali kostume in rekvizite tudi v ljubljanskem
gledališču in pri igralcih.
Med samo prireditvijo, zabavo ali plesom so imeli mnogo opraviti še predstavniki
drugih poklicev. Za odrom so svojo obrt opravljali fotografi, saj se maske, ki so fotografiranje
lahko plačale, niso pred prireditvijo ali po njej hodile slikat v fotografski
atelje. So pa predvsem premožnejši v času pusta naročili fotografa tudi na dom.
Na domačih gostilniških zabavah so priložnost za zaslužek našli harmonikarji, klarinetisti
in drugi muzikantje, na predpustnih plesih pa so si denar priigrali člani vrste
ljubljanskih salonskih godb in jazz bandov: Ronny in Sonny boy jazz, Emona jazz
band, Merkur, Odeon, Cvirnov trio, Godba dravske divizije in Godba Sokola I itd.
Ne gre pozabiti barskih točajev, plesnih mojstrov, ki so vodili ples in med katerimi
je bil najbolj iskan mojster Jenko, in časnikarjev, ki so zabavo budno opazovali
ter čez kak dan ali dva svoje mnenje objavili v kronikah predpustnih prireditev.
Same prireditve so za reklamo izkoristile tudi razne tvrdke. Tvrdka Batjel je z izposojo
otroških koles za dirke na predpustni čajanki Atene leta 1931 gotovo naredila
pametno reklamno potezo. Tako je ravnala tudi tvrdka Elektro industrija, ki je
leto prej izvršila “iluminacijo” za Črno-belo reduto. Črke njenega imena so napisali
na lampijone, ki so jih raztreseno obesili po dvorani. Med tistimi, ki so iz tako
raztresenih črk pravilno sestavili ime tvrdke, so enega izžrebali in ga nagradili
z namizno svetilko. S podobnim namenom je tudi tvrdka Meinl na Črno-beli redu-
88