Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Janez Češarek
priprava postopkov so se večinoma začeli že leta 2002. Ob sumu nepravilnega
ravnanja z viri sevanja je treba obvestiti dežurnega Uprave RS za jedrsko varnost,
ki prijaviteljem svetuje, kako naj ravnajo naprej. Do zdaj še niso bili odkriti
primeri namenskega nezakonitega trgovanja z jedrskimi in drugimi radioaktivnimi
snovmi, so pa slovenski organi zavrnili več pošiljk sekundarnih kovinskih surovin s
povišanim sevanjem, ki so izvirale iz drugih republik nekdanje skupne države.
Uporaba radioaktivnih snovi, ki niso jedrske, je zelo različna, na primer v
papirnicah, pivovarnah, cestnih podjetjih, na smučiščih, v inštitutih, zavodih za
zdravstveno varstvo, vojski, policiji, carini itn. Le manjše število virov je tako
aktivnih, da bi lahko z njimi namerno povzročili takšno radiološko nesrečo, zaradi
katere bi bilo ogroženo življenje več ljudi. Po drugi strani lahko skoraj vsak vir
sevanja povzroči kontaminacijo okolja in s tem povezano ekonomsko škodo.
Dodatno je bila v Sloveniji leta 2006 sprejeta zakonodaja, ki določa temeljne
ukrepe za fizično varovanje visokoaktivnih virov sevanja. Jedrska in sevalna
varnost sta v Sloveniji na visoki ravni, primerljivi z drugimi članicami Evropske
unije.
S K L E P
Jedrski terorizem obsega štiri vrste tveganj: jedrsko orožje, ki se pridobi s krajo,
jedrsko eksplozivno napravo, ki jo je mogoče narediti iz ukradenih jedrskih snovi,
radiološko razpršilno napravo ali tako imenovano umazano bombo in sevalno
tveganje, ki bi ga povzročil napad oziroma sabotaža na objekt ali prevozno sredstvo
z jedrsko ali drugo radioaktivno snovjo.
V več delih sveta potekajo številne dejavnosti za zmanjšanje širjenja orožja za
množično uničevanje ter z njim povezanega blaga oziroma snovi. Mednarodne
pogodbe so eden temeljnih stebrov varovanja, predvsem sta to Pogodba o neširjenju
jedrskega orožja in Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov. Skrb za
neširjenje orožja za množično uničevanje in z njim povezanega blaga oziroma snovi
ni samo skrb razvitih držav, temveč vseh, še posebej hitro razvijajočih se držav,
v katerih je nadzor pogosto podcenjen ali še ni ustrezno razvit. V mednarodnem
prostoru je Mednarodna agencija za atomsko energijo tista organizacija znotraj
Združenih narodov, ki skrbi, da se jedrska energija uporablja v miroljubne namene.
V Sloveniji se jedrske snovi uporabljajo v miroljubne namene že več desetletij.
Količina plutonija in visoko obogatenega urana zunaj jedrskih objektov je zelo
majhna. Oceno ogroženosti za vse tri slovenske jedrske objekte skoraj vsako leto
101