Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Iztok Prezelj
Terorizem torej zahteva multidisciplinarno, multidimenzionalno oziroma
multiorganizacijsko odzivanje. Na področju kriznega menedžmenta in
protiterorizma se vedno bolj uveljavlja tako imenovani integralni model odzivanja,
ki temelji na integraciji sektorsko diferenciranih organov. To z drugimi besedami
pomeni intenziviranje medresorskega sodelovanja.
M E D R E S O R S K O S O D E L O VA N J E I N K O O R D I N I R A N J E V B O J U P R O -
T I T E R O R I Z M U
Nasprotovanje terorizmu pa poleg »multi« pristopov zahteva tudi »inter«
pristop, kar z drugimi besedami pomeni meddisciplinarni, meddimenzionalni
oziroma medorganizacijski pristop. Medresorsko sodelovanje, ki je oblika
medorganizacijskega sodelovanja, državni organi v svoji praksi vse prevečkrat
zanemarjajo (glej Prezelj, 2005). Medresorsko sodelovanje lahko opredelimo
kot skupno aktivnost dveh ali več hierarhičnih organizacijskih struktur
(ministrstev) za doseganje skupnih in komplementarnih ciljev. Velikokrat
se v literaturi uporablja izraz medagencijsko sodelovanje, ki ga razumemo kot
prizadevanje državnih uradnikov v vsaj dveh agencijah, da koordinirajo aktivnosti
oziroma delijo vire v smeri doseganja nečesa, česar posamezna agencija ne more
doseči. Medresorsko ali medministrsko sodelovanje se torej nanaša na sodelovanje
med ministrstvi na vseh ravneh z zgoraj omenjenimi cilji.
V povezavi z medresorskim sodelovanjem na področju protiterorizma se pogosto
omenjajo procesi koordiniranja oziroma koordinacija. Koordinacija na splošno
pomeni (1) smotrno, harmonično uskladitev (pojmov, dejavnosti, funkcij)
oziroma (2) enakost, izravnavo v stopnji ali položaju (Verbinc, 1971: 379). To
dejavnost izvaja oseba ali telo, ki se imenuje koordinator ali koordinacijsko telo.
Protiteroristična koordinacija je torej oblika medorganizacijskega sodelovanja
oziroma sodelovanja med elementi v sistemu nacionalne varnosti na vseh ravneh in
stopnjah protiterorističnega delovanja.
Medresorsko sodelovanje in koordiniranje na splošno prispevata k:
– učinkovitosti in fleksibilnosti protiterorističnega delovanja v celoti in s stališča
posameznega protiterorističnega mehanizma;
– celovitosti protiterorističnega delovanja;
– racionalizaciji protiterorističnega nacionalnega delovanja in v tem smislu
preprečevanju podvajanja (podvajanja dejavnosti, razvojnih programov,
69