24.12.2014 Views

Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

NUJNOST MEDRESORSKEGA SODELOVANJA IN KOORDINIRANJA V BOJU ...<br />

celovitega kriznega odzivanja v praksi, odpravljanju težav, ki se nanašajo na<br />

prepletanje pristojnosti, identificiranju pomanjkljivosti, povezanih z metodami in<br />

opremo, ter pomoči pri vzajemnem razumevanju vlog, promoviranju harmonije in<br />

vzpostavljanju kohezije pri skupnem delu.<br />

Sodobna računalniška tehnologija omogoča na področju protiterorističnega<br />

načrtovanja in usposabljanja izvajanje simulacij terorističnih dogodkov, kar je<br />

bistveno ceneje kot preverjanje načrtov v resničnem okolju. Simulacije terorističnih<br />

dogodkov se nanašajo na ustvarjanje umetne krizne realnosti z namenom, da bi<br />

preverili delovanje načrtov, organizacij in ljudi (glej Turner, 1995: 32; T’Hart,<br />

1996: 134).<br />

Na stopnji neposrednega kriznega odločanja in vodenja kriznega odzivanja<br />

na teroristični napad je predvsem treba sprejemati kvalitetne odločitve v realnem<br />

času in pridobiti ter ohraniti nadzor nad kriznim položajem, kar je pogosto<br />

povezano z medorganizacijskim sodelovanjem na različnih ravneh. V ta namen<br />

obstajajo razni krizni centri oziroma telesa, v katerih so predstavniki ustreznih<br />

organov (na primer sveti za nacionalno varnost, vladni koordinacijski odbori<br />

ipd.). Koordinacija poteka na politični, operativni in terenski ravni (Taw, 1997:<br />

7) oziroma strateški, operativni in taktični ravni (Hillyard, 2000: 239). Pri<br />

vsem tem je treba vertikalno in horizontalno uskladiti neposredne krizne<br />

aktivnosti izvajalcev na terenu in njihovih strateških vrhov, ki sprejemajo ključne<br />

odločitve. Odločanje v mreži kriznega upravljanja je lahko centralizirano,<br />

decentralizirano ali hibridno. Pri decentraliziranem odločanju so organizacije<br />

(ministrstva, sektorji) avtonomne pri odločanju glede svojega sodelovanja v<br />

mreži. Centralizacija pomeni, da o tem odloča mrežna koordinacijska entiteta<br />

(sistem, vodja, osebje, center), medtem ko hibridni način odločanja predstavlja<br />

vmesno kategorijo, v kateri organizacijski člani predstavljajo usklajevalno<br />

entiteto, ki sprejema odločitve (Hillyard, 2000: 91). Verjetno je s stališča<br />

fleksibilnosti kriznega odzivanja morda najprimernejši hibridni način odločanja,<br />

ker glede na potrebe kriznega upravljanja lahko privzema pozitivne lastnosti<br />

centraliziranega ali decentraliziranega odločanja. Seveda pa je za reševanje<br />

manj zapletenih kriz primernejše decentralizirano odločanje, medtem ko je pri<br />

kompleksnejših krizah treba oblikovati takšno ali drugačno obliko centralizacije<br />

decentraliziranih odločevalskih organov.<br />

Na tej stopnji je izjemno pomembno, katera institucija ima koordinatorno vlogo<br />

in kaj to natančno pomeni. To pa naj bi bilo jasno že na stopnji protiterorističnega<br />

kriznega načrtovanja.<br />

74

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!