Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

ORGANIZIRANI KRIMINAL IN TERORIZEM – ZDRUŽLJIVOST IN RAZHAJANJA
varnostnem okolju, nadnacionalnem kriminalu in multikorporacijskih modelih
povezovanja organiziranega kriminala, pri čemer naš vsakdanjik še najbolj
zaznamujeta novodobni terorizem in organizirani kriminal z neizprosnostjo in
družbenim izkoriščanjem.
Če sledimo razmišljanju, da naš vsakdanjik zaznamuje prežetost s terorizmom
in organiziranim kriminalom, je ob tem primerno tudi vprašanje, ali gresta tudi
organizirani kriminal in terorizem z roko v roki. Se res napajata drug ob drugem,
res črpata zlo iz svojih korenin in temeljev, ki jima omogočajo nastanek, obstoj in
nezadržno širjenje
V nadaljevanju bom poskušal orisati nekatere stične točke obeh groženj
varnostnemu okolju in izzive zanj, ki se kažejo v povezovanju, prepletenosti in
črpanju zmogljivosti. Upoštevajoč bistvene razlike v naravi nastanka, obstoja
in delovanja bom poskušal orisati nekatera predvidevanja o njuni združljivosti,
nasprotjih in o tem, ali se prepletata zaradi vsebinske združljivosti ali gre le za
izkoriščanje lastnih potencialov v zasledovanju ciljev, ki, kot kaže, bistveno krojijo
našo usodo.
G L O B A L N O VA R N O S T N O O K O L J E
Med značilnostmi, ki jih je prinesel začetek novega tisočletja, sta upadanje vojaških
virov ogrožanja in močno povečanje pomena nevojaških varnostnih groženj, tveganj
ter izzivov, povezanih z aktualnimi procesi globalizacije in internacionalizacije. Ker
so pogosto povezani, soodvisni in učinkujejo nadnacionalno, zahtevajo tudi usklajeno
obravnavo in celovito oceno (RSNV, 2005).
Gre torej za preusmeritev ciljne skupine, tako za črpanje sredstev kot za napad. Ob
padcu železne zavese so se nekatere gospodarsko-politične velesile preusmerile
v iskanje nekakšnega svetovnega ravnotežja, bodisi v umetno ustvarjena krizna
žarišča bodisi v navidezno iskanje rešitev za ureditev varnostnih razmer v
konkretnem regionalnem okolju, vse seveda opravičujoč s svojo oddaljenostjo,
zaznamovano z vlogo varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ali, kar
je še huje, pod pretvezo humanitarne dejavnosti. Vse to ponuja nove priložnosti za
delovanje in krepitev terorizma 2 in organiziranega kriminala 3 .
2
Terorizem svoje dejavnosti opravičuje z zavračanjem prisotnosti tuje politične volje v konkretnem okolju in z
iskanjem nekakšne pravice.
3
Organizirani kriminal, ponekod z roko v roki z vladajočimi strukturami ali tujimi silami, tako institucionaliziranimi
kot tudi zasebnimi, išče nove možnosti za svoj razmah in zagotavljanje še večjih dobičkov.
52