Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

UKREPI ZA NEŠIRJENJE JEDRSKEGA OROŽJA IN VAROVANJE JEDRSKIH SNOVI
NSG so sprejele smernice in dva spiska blaga, ki ju redno dopolnjujeta, Evropska
unija pa besedilo in spremembe spiskov objavlja vsakih nekaj let v Uredbi Sveta, ki
neposredno velja v vseh njenih članicah.
Eden izmed mehanizmov je nedavno sprejeta resolucija Varnostnega sveta št.
1540 (2004), ki zahteva od držav, da poskrbijo za varnost in neširjenje biološkega,
kemičnega in jedrskega orožja ter z njimi povezanega blaga, da uveljavijo ustrezen
izvozni nadzor in nadzor svojih meja ter fizično varovanje, vključno s sprejetjem
ustrezne zakonodaje. Razvite države spodbuja, da na tem področju pomagajo
državam v razvoju. Države so konec leta 2004 pripravile in posredovale Združenim
narodom svoja nacionalna poročila, ki so morala skladno z resolucijo ovrednotiti
pretekle ukrepe na tem področju ter naslednje dejavnosti, ki bodo potrebne za
spoštovanje zahtev resolucije. Resolucija ustanavlja tudi posebno komisijo,
sestavljeno iz predstavnikov vseh držav članic.
Že nekaj let je v ospredju tudi Pobuda za zmanjšanje globalne grožnje (Global
Threat Reduction Initiative − GTRI), ki jo usklajujeta oziroma vodita ZDA in
Rusija, vključena je tudi IAEA. Gre za zmanjševanje količine visoko obogatenega
urana v raziskovalnih reaktorjih. Želje in pričakovanja so, da bi se čim več tega
urana vrnilo v države, od koder izvirajo jedrske snovi, raziskovalni reaktorji pa naj
bi obratovali z nizko obogatenim uranom, ki ni primeren za izdelavo učinkovitega
jedrskega orožja. V zadnjih dveh letih je bilo več takšnih akcij in pošiljk iz
različnih delov sveta, iz Argentine, Češke, Latvije, Nemčije, Poljske, Uzbekistana
in drugih držav (Slovenija, 1999).
Države, ki imajo različno razvejane civilne in vojaške jedrske programe, so po
11. septembru 2001 ovrednotile svoje sisteme fizičnega varovanja jedrskih snovi
in objektov ter z njimi povezane infrastrukture. Sprejeti so bili ukrepi, kjer je
bilo to smiselno, dejavnosti pa se nadaljujejo oziroma se razširjajo še na področje
radioaktivnih snovi (nevarnih virov). Zgled države brez jedrskega orožja je lahko
Kanada, kjer je jedrski upravni organ zahteval od upravljavcev jedrskih objektov
izpolnitev več pogojev, med drugim možnost takojšnjega ukrepanja oboroženih
varnostnikov, obsežnejše preverjanje zaposlenih in podizvajalcev, zaščito pred
vozili in postavljanje dodatnih ovir, izboljšano fizično identifikacijo osebja ter
preiskavo osebja in vozil, leta 2006 pa je bila posodobljena tudi zakonodaja s tega
področja.
Vse več pozornosti se v zadnjem času namenja morebitnim zlorabam drugih
radioaktivnih snovi v teroristične namene. Jedrskih snovi je v svetu sorazmerno
malo, radioaktivnih snovi oziroma virov sevanja pa zelo veliko in v različnih
98