Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

NUJNOST MEDRESORSKEGA SODELOVANJA IN KOORDINIRANJA V BOJU ...
izobraževalnih programov, programov nabave, denarnih sredstev ipd.);
– institucionalizaciji že tako prepogoste improvizacije v horizontalni smeri (med
resorji).
Sistemsko medresorsko sodelovanje in koordiniranje prispevata tudi k vzajemnemu
poznavanju ključnih nacionalnih akterjev (posameznikov in institucij), pretoku
informacij in znanja, reševanju skupne problematike, kar terorizem nedvomno je,
ipd. Medoresorsko sodelovanje je mehanizem za doseganje višjih (nadresorskih)
ciljev, ki so brez vzajemne koordinacije individualno nedosegljivi.
V protiterorističnem delovanju lahko ločimo več oblik koordinacije.
– glede na hierarhično raven razlikujemo med protiteroristično koordinacijo na
politični (politična koordinacija) in operativni ravni (operativna koordinacija);
– razlikujemo tudi vertikalno in horizontalno koordinacijo. Prva je velikokrat
razumljena kot prisilna oziroma obvezujoča, ki prihaja od zgoraj navzdol,
druga pa kot prostovoljna, kar pa ni vedno nujno. V teoriji je včasih poudarjen
(glej npr. Hage, 1975; Thomas, 1997) pomen prostovoljne koordinacije, saj
se poskusi koordiniranja od zgoraj navzdol večkrat izkažejo kot neučinkoviti
brez kakšnih drugačnih spodbud. Logika medresorskega sodelovanja je namreč
povsem drugačna od logike hierarhičnega vodenja in nadziranja;
– poznamo tudi formalno in neformalno protiteroristično koordinacijo. Prva
po navadi poteka v okviru vnaprej določenih koordinacijskih teles, ki so
sestavljena iz predstavnikov različnih resorjev, medtem ko druga poteka v ad
hoc neformalnih forumih;
– poleg tega razlikujemo negativno in pozitivno protiteroristično koordinacijo.
Negativna pomeni predvsem izogibanje podvajanju dejavnosti, medtem ko gre
pri pozitivni koordinaciji za bistveno višjo stopnjo integracije, ki odraža skupno
koncipiranje reševanja kriznih in varnostnih vprašanj;
– razlikujemo lahko še med »top-down« in »bottom-up« horizontalno
koordinacijo. Prva poudarja koordiniranje politik oziroma politično
koordiniranje na ravni ministrov in višjih državnih uradnikov (politična
koordinacija), druga pa koordiniranje na administrativni ravni, torej na ravni
nižjih državnih uradnikov (administrativna koordinacija).
– opazimo tudi tako imenovano ožjo in širšo protiteroristično koordinacijo. Iz
poimenovanja izhaja, da druga oblika koordiniranja vključuje večje število
akterjev kot prva, kar se nazadnje kaže tudi v vključenosti številnih nevladnih
organizacij (npr. raziskovalne, gospodarske idr.). Medresorski pristop na tej
točki prerašča v širši medorganizacijski pristop;
70