Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Andrej Slapničar
Polno spoštovanje vrednot, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina
prava, je dolgoročno najučinkovitejše orodje v boju proti terorizmu. Zaradi
okrepljene skrbi za našo varnost ne smejo biti prizadeti doseženi in splošno
veljavni standardi varovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine
prava. Vsi ukrepi morajo biti skladni z obveznostmi iz mednarodnega prava, še
posebej mednarodnega prava človekovih pravic, prava beguncev in humanitarnega
prava. Vsekakor je nujen uravnotežen pristop med preventivnim in preprečevalnim
ukrepanjem ter varstvom človekovih pravic in svoboščin.
Posebnega pomena v boju proti terorizmu je tudi odprava vzrokov, ki nasilje in
terorizem povzročajo. Odpravljanja revščine in razlik v doseženem razvoju se je
treba lotiti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. V tem okviru je treba še
posebno pozornost nameniti vprašanjem radikalizacije in novačenja, ki se dogaja
tudi v našem okolju, v državah članicah EU, kar so pokazali teroristični napadi v
Madridu in Londonu.
N O R M AT I V N I G L O B A L N I O K V I R
Slovenija podpira Organizacijo združenih narodov (OZN) kot edini globalni forum v
boju proti terorizmu. Številne univerzalne konvencije in protokoli OZN predstavljajo
pomemben normativni okvir. Slovenija jih je ratificirala dvanajst, trinajsta konvencija
o zatiranju dejanj jedrskega terorizma je v postopku ratifikacije. Slovenija redno
poroča protiterorističnemu odboru Varnostnega sveta OZN o svojih obveznostih na
podlagi resolucij Varnostnega sveta OZN 1267, 1373, 1540, 1624 in drugih.
Slovenija je pripravljena na uveljavitev globalne protiteroristične strategije OZN.
Strategija, ki je bila sprejeta septembra 2006, je pokazala enotnost in odločenost
mednarodne skupnosti na tem področju in bo pripomogla k sinergičnemu delovanju
OZN, njenih organov in držav članic.
Žal pa še ni prišlo do soglasja za sprejem celovite konvencije o mednarodnem
terorizmu, ki bi pomembno okrepila normativni okvir OZN in poglobila soglasje
mednarodne skupnosti. Napori za dosego soglasja v New Yorku se nadaljujejo.
Slovenija kot članica EU v njih aktivno sodeluje.
E V R O P S K A U N I J A
Evropska varnostna strategija iz leta 2003 je terorizem opredelila kot enega glavnih
varnostnih izzivov EU in njenim članicam v 21. stoletju. V zadnjem obdobju je
13