Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Albert Černigoj
– preplačilo ali plačilo pod vrednostjo blaga, ki je predmet trgovanja;
– fiktivna plačila blaga;
– elektronsko bančništvo;
– prenos prek bančnih ali finančnih ustanov sumljivega slovesa;
– navidezno legalne poslovne transakcije;
– pranje denarja.
Vloga struktur organiziranega kriminala je za konkretno ceno ponuditi svoje
storitve teroristom oziroma skrajnežem, ki jih predstavljajo ustvarjene kriminalne
pozicije, obenem pa ustvariti nove razmere za krepitev svojega delovanja.
Seveda se je ob tem treba zavedati, da so posamezne teroristične opcije
organizirane v samoizvedbenem smislu, pri čemer pa ponovno, če upoštevamo
nove težnje, ne moremo mimo dejstva, da je v takih primerih težko razmejiti, do
kod je dejavnost teroristične skupine ideološko naravnana in od kod naprej je zgolj
kriminalno dejanje.
S K L E P
Če velja, da sta za terorizem bistveni dve ključni strategiji, in sicer politična in
gospodarska, je prav slednja tista, ki organizirani kriminal in terorizem povezuje.
Toda ali sta razmejitev in individualna obravnava, kot to trdijo nekateri avtorji na
akademski ravni, zares nujni Deterorizacija, gledano v geostrateškem pomenu,
hibridne oblike terorističnih skupin in organizacij, ki se kot nekakšne dvoživke
spogledujejo zdaj z organiziranim kriminalom zdaj s terorizmom, ob občutku,
da svet v iskanju prave poti izgublja kompas, nas več kot očitno navajajo k
razmišljanju, da se oba obravnavana fenomena napajata drug ob drugem.
Čeprav oba delita atributa, bistvena za njun nastanek, to sta obstoj in učinkovitost,
je to politična ideologija, ki jo najdemo pri terorizmu. V obeh primerih je politični
vidik torej bistvenega pomena. Nenehni premiki na političnem področju so namreč
idealni za nastanek kaotičnih razmer, ki jim mednarodna skupnost ne more več
slediti. Organizirani kriminal te razmere izkorišča za krepitev svojih zmogljivosti
in dobička oziroma koristi, terorizem pa pod krinko iskanja pravice skupaj z
organiziranim kriminalom poskuša doseči svoje videnje pravičnosti v konkretnem
socialnem okolju. In zdi se, da so razlike med enim in drugim vedno manjše, še
posebej v primeru novodobnega terorizma, ki nenehno spreminja svoj obraz in pri
katerem je resnično težko postaviti ločnico med klasičnim kriminalom in ideološko
motiviranim terorizmom.
61