Letnik 9/2, september 2007 - Slovenska vojska

Albert Černigoj
preprodaja mamila, da zagotovi sredstva za vsakdanje življenje in svoje dejavnosti.
Predvideva se, da si s to dejavnostjo pridobijo dodatne pozicije, ki temeljijo
na podatkih o vidnejših predstavnikih, ki so vpleteni v preprodajo ali njeno
financiranje, ker so naročniki oziroma uživalci prepovedanih drog. Pomembnejšo
vlogo ima prva oblika.
Danes so glavni dejavniki financiranja terorizma ob pomoči organiziranih
kriminalnih združb regije, kot so severni Andi s Kolumbijo, centralna Azija z
Afganistanom, za katerega domnevajo, da ima rezerv ilegalnega opija za naslednjih
osem let, in jugovzhodna Azija z Burmo (Cuterr in drugi, 2003).
Več kot očiten primer je financiranje Al Kaide in talibanov, ki si ob podpori države
in organiziranega kriminala večino finančnih sredstev zagotavljajo s proizvodnjo
in preprodajo mamil. Drugi razlogi za to dejavnost, ki so po mojem mnenju veliko
pomembnejši, so nepredstavljivih razsežnosti. V mislih imam ustvarjanje razmer v
ciljnih sovražnih državah, pomembnih za vedno večjo porabo, s čimer je družba na
dobri poti k svoji izroditvi.
Preprodaja sredstev WMD in CBRN: po padcu železne zavese so se morale
nekatere države, ki so se prej opirale na Sovjetsko zvezo, preusmeriti v druge vire
za zagotavljanje postranskih sredstev, nujnih za nenasitne, podkupljive državne
strukture. Področja, kot je trgovanje s sredstvi WMD in CBRN, redkimi kovinami,
dragocenimi kamni ipd., so postala trendovska, pri čemer je treba upoštevati
nekatere geografske in naravne značilnosti države (Cuterr in drugi, 2003).
Sredstva WMD in CBRN, pa tudi jedrski ali radiološki odpadki, so v rokah
novodobnega terorizma resna grožnja, in sicer zaradi dveh vzrokov. Prvi je, da v
državah tranzicije oziroma nekdanjega vzhodnega bloka, ki imajo na voljo veliko
teh sredstev, zaradi neurejenih razmer vlada pravi kaos in ni ustreznega nadzora
nad proizvodnjo, hrambo in dostopom do njih. Drugi vzrok pa so podkupljive
državne strukture, prežete z organiziranim kriminalom, ki jih v iskanju dobičkov
ne zanima, kdo je naročnik. Tu je treba omeniti tudi višje interese držav, ki imajo
velike koristi s preprodajo teh sredstev teroristom ali organiziranim kriminalnim
združbam.
Teroristi lahko z usmerjenim trgovanjem v državah, v katerih nameravajo uporabiti
ta sredstva, neposredno vplivajo na varnostno okolje in tako spreminjajo temeljna
področja človekovega življenja, bodisi socialno, gospodarsko ali politično.
Humanitarna dejavnost: v zadnjem obdobju, na primer med vojno v Bosni in
Hercegovini ali na Kosovu, se kažejo nove razsežnosti, po katerih posegajo
organizirane kriminalne združbe v iskanju dobička. Zaradi učinkovitejšega
59