Revija Lipov List 12/2021

iglo je voda s pomočjo tektonskih sil ločila od sosednjega skalovja in
odmikala odlomljeni del od skalne gmote.
Kraški svet v gozdu
Od Pekla se odpravimo nazaj proti mlinu in zavijemo levo navkreber. Lepo
označena pot nas privede do Ajdnih peči. Tu ima svet posebno podobo.
Med grbinami se okoli vasi vrste globoke kotlasto oblikovane vrtače. Precej
strmi travniški svet objema močno zaraščen listnati gozd. Kmalu pod
gozdno mejo je ob poti k Ajdnim pečem široka plitva vrtača, znanilka
kraškega sveta tudi v gozdu. Tam se v viseče pečevje odpira precejšen
spodmol, večinoma zasigan, delo pronicajoče vode. Vrnemo se po isti poti
ter nadaljujemo proti Ložicam. Od tu dalje sledimo oznakam, ki nas
privedejo do Ubijavnika, kjer si je Dobrovski potok vklesal pot v obliki črke
U. Ker se tu voda 'ubija', mu je ljudska domišljija nadela ime Ubijavnik.
13
Gozd in ljudje
Nekaj moči nam bo pobral dvig na zgornjo gozdno cesto, kjer nas
smerne puščice usmerijo proti Koči na Bohorju ali proti slapu Bojavnik.
Sledenje oznakam nas privede na Beli pesek, kjer je ob cesti kamnolom
Grabenske pečine in vrh Bojavnika. Ta se nežno spušča po skalah in
Dovškemu potoku prispeva enega izmed biserov v nizu naravnih lepot
in zanimivosti Bohorja. Območje slapu je močno razgibano. Tektonske
sile so na tem koncu lomile kamnino in pri stiskanju različno oblikovale
celotni prostor. Posebno spodnji del slapišča kaže podobo, kakršno bi
lahko povzročil močan potres. Z desne strani slapa, gledano proti
njemu, se scejajo studenčki in solzaji, ki nosijo precej raztopljenega
apnenca. Ta se useda po mahovju, nizkem rastlinju, suhih vejah. Tako
nastajajo lehnjakove skorje in večje in manjše grbine, ki bodo skozi
stoletja in tisočletja rasle v strugo Globokega grabna.
V ozkih in strmih dolinah potokov, ki ustvarjajo bohorske slapove,
prevladujejo strma, vlažna in pretežno senčna rastišča. Planotasta
pobočja Bohorja so zelo pester življenjski prostori za številne organizme.
Bujni gozdovi skrivajo številne predstavnike redkih, ogroženih ali
zaščitenih vrst. Vrh Velikega Javornika in Koprivnik v zgodnji pomladi
zažarita pod zlato preprogo razcvetele navadne jarice (Eranthis
hyemalis), ki je edino ohranjeno rastišče v Sloveniji. Družbo mu dela
temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens), endemit Posavja in
Dolenjske. Tu uspevajo tudi nekatere redke vrste orhidej, kot so lepi
čeveljc, purpurna močvirnica in škrlatnordeča kukavica. Zgodaj
spomladi nas z modrino očara tržaški svišč. Težje je opaziti redkejšo
'posavsko velikonočnico' navadni kosmatinec. V maju in juniju zacvetijo
Slap Pekel
številne kukavičevke. Navadna, pikastocvetna, stasita in trizoba
kukavica, bezgova prstasta kukavica, zeleni volčji jezik, muholiko mačje
uho. Na robu travnika zacveti kranjska lilija. Redka je panonska detelja,
ki kaže vpliv stepske flore Panonske nižine.
Za celotno pot namenimo ves dan, saj je ob poti še veliko lepega in
zanimivega, kar bo pritegnilo našo pozornost.
Če ne verjamete, obiščite te prelepe kotičke Bohorja ter se
prepričajte sami!
Svetujemo uporabo Državne topografske karte, 1: 25000, Senovo, 123,
014-4-4 (Geodetska uprava Republike Slovenije, 1998) ter brošuro
Naravne zanimivosti južnega pobočja Bohorja – slapovi, TD Senovo, 2021.
Besedilo in fotografije: Anton Petrovič, Turistično društvo Senovo
Slap Ubijavnik
Lipov list - December 2021