Revija Lipov List 12/2021

6
Intervju
gozdnih vrtcev. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Čistka 10. Približujejo gozd otrokom in odraslim ter tako gradijo
primeren odnos do gozdnega okolja ter skrbijo za pridobivanje
formativnih znanj.
V covidnih časih je prišlo do zelo neorganizirane hoje v
gozd. Se vam ne zdi, da bi moralo biti to bolj usmerjeno?
Seveda. Pri zagotavljanju obvladljive prostorske nosilnosti in usmerjanju
obiska bi bilo treba po mojem mnenju angažirati populacijo
prostovoljcev, na primer starejše ljudi, ki so postali v času epidemije
osamljeni. Njihovo delovanje bi osmislili z dejstvom, da gre za zdravilno
aktivnost, vse skupaj pa bi temeljilo na načelu mentorstva. To bi lahko
počeli z roko v roki s turističnimi društvi, ki jih ni malo, in ob podpori
države. Če malo pretiravam, lahko rečem, da bi lahko skoraj vsaka
slovenska vas imela svojo terapevtsko gozdno bazo.
Na ta način bi lahko podžgali tudi notranji ogenj in primerno revitalizirali
naša Turistična društva (TD). Niso vsa bogata in močna, pač pa se
marsikje borijo za preživetje, težko pritegnejo mlade in ogromno
izvedenih aktivnosti temelji na prostovoljstvu. Menim, da je nastopil
čas, da to država prepozna in nagradi, saj gre za vzdrževanje in
ohranjanje naravne in kulturne dediščine v vodilni gospodarski panogi.
Zadnja tri leta se ukvarjam s tem, kako mlade pritegniti k trajnostnemu
delovanju v sklopu lokalnega okolja in kraja, v katerem živijo. To je
zagotovo eden od izzivov, s katerimi se bomo ukvarjali v prihodnje.
S tem namenom sem tudi sprejela članstvo v komisiji za tematske
poti pri Turistični zvezi Slovenije, saj si želim biti bolj aktivna ravno v
osmišljanju delovanja na tej ravni.
Kako pa dejstvo, da je gozd v zasebni lasti, vpliva na
prizadevanja za uveljavljanje gozdnega turizma?
Res je skoraj vsak četrti državljan Slovenije lastnik ali solastnik gozda,
vendar menim, da je gozd prostor ne le številnih interesov, temveč
tudi priložnosti – med drugim tudi za lastnike gozdov, ki bi zagotovo
znali tvorno sodelovati tudi pri razvoju gozda kot destinacije, če bi ta
potekal uravnoteženo, v skladu z ekoremediacijskimi načeli in ne bi
temeljil le na želji po dobičku.
Nam lahko zaupate kakšen konkreten projekt za mlade,
s katerim se trenutno ukvarjate?
Z Mednarodnim centrom za ekoremediacije FF UM razvijamo učni
program GIS v turizmu, s katerim bodoči turistični strokovnjaki
razvijajo digitalno pismenost. Med drugim se učijo uporabe satelitskih
posnetkov in baz podatkov za prepoznavanje turističnega potenciala,
umeščanje turističnih dejavnosti v prostor, monitoring turistične
infrastrukture ter izdelavo večnamenskih kart.
Besedilo: Polona Frelih
Fotografije: Osebni arhiv
Darija Cvikl v družbi Amosa M. Clifforda, utemeljitelja ANFT certifikata.
Lipov list - December 2021