Revija Lipov List 12/2021

ampak tudi svetovne, sicer bomo zamudili priložnost, da postanemo
vodilna svetovna turistična gozdna destinacija v tem segmentu.
Samo poglejmo Nemčijo, kjer so že leta 2016 na več kot 150 hektarjih
gozda odprli novo turistično destinacijo – zdravilni gozd Heringsdorf.
Z letošnjim letom so odprli še otroški zdravilni gozd, v katerem
izvajajo terapije za mlade, ki so zasvojeni z digitalnimi napravami,
družabnimi omrežji itd.
Kako opredeliti gozdni turizem in kje je poleg Nemčije
najbolj razvit?
Gozdni turizem je vrsta turizma, ki se izvaja bodisi v gozdu bodisi v
njegovi bližini in sodi v zvrst turizma v naravnem okolju. Temelji na
naravnih in izvedenih danostih gozda, ki služijo zadovoljevanju
turističnih potreb. Seveda mora biti v igri valorizacija naravnih virov in
izvajanje turistične dejavnosti, ki prinaša prihodek. Ker imamo v
Sloveniji toliko gozda, je celotna Slovenija idealna za strateško
usmeritev v gozdni turizem.
V svetu se naglo razvijajo turistični gozdni produkti, kot so terapevtske
gozdne poti. Na primer na Japonskem so od leta 2004 do danes
registrirali kar 59 terapevtskih baz, na Kitajskem pa so si za obdobje
med letoma 2015 in 2020 zastavili načrt postavitve 500 gozdnih
terapevtskih baz. Ne gre spregledati Kalifornije, kjer je bila leta 2011
ustanovljena INFOM, Mednarodna skupnost za naravno in gozdno
terapijo. Na univerzi Die Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu
se na katedri za javno zdravje, na oddelku za medicinsko klimatologijo,
raziskovalno ukvarjajo z gozdno terapijo. Pri nas z institucionalnega
vidika ne gre tako kot pri Nemcih, Kitajcih in Japoncih, čeprav imamo
zelo urejeno gozdno infrastrukturo.
Za to pa so verjetno zaslužni gozdarji?
Gozdarji so izjemno prizadevni in strokovni na svojem področju. A
vendar morajo obvladovati kar 17 funkcij gozda, od katerih so
nekatere izredno v porastu, kakor na primer turistična funkcija.
Kar zadeva turistično rabo, imajo običajno največ opravka z
devastacijo ravno gozdne infrastrukture in biodiverzitete. Zato ne
čudi, da turizem zgrešeno obravnavajo kot grožnjo. Pojavljajo se
očitki, da bo v gozdu spet ogromno tabel, da turistične aktivnosti
posegajo v lastninsko pravico lastnikov gozdov, poraja se navzkrižje
interesov med deležniki ali med različnimi rabami gozda in
podobno.
To miselnost je treba preseči. Čas je, da nehamo podcenjevati
razvoj socio-kulturnih vrednot v turistične namene, kajti ta tržni
segment je povsod po svetu v izrednem porastu. Aplikativnost
konvencionalnih in nekonvencionalnih turističnih aktivnosti je
izredno velika, kar je dokazala tudi raziskava, ki sem jo izvedla
leta 2018 in v katero je bilo vključenih 333 turistov iz kar 26.
držav.
Treba je preseči nesoglasja, saj gre za turizem, ki je na pohodu, tudi
zaradi covidnih razmer. V takšnih okoliščinah pa se ne smemo
prikloniti populističnemu ravnanju. Tudi ni smotrno ukrepati le
korektivno, ampak sistemsko usmerjeno in vzgojno, na načelih
ekoremediacije, upoštevajoč turistično in gozdarsko stroko.
Med drugim se gozdarji že dolgo ukvarjajo tudi z
gozdno pedagogiko, v Sloveniji pa imamo tudi mrežo
5
Intervju
V gozdu se skriva zdravilo za vse bolezni, je jasna Cviklova.
Lipov list - December 2021