Revija Lipov List 12/2021

kratkim objavljeno Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega
programa v obdobju od leta 2015 do 2019. V primerjavi z letom 1947
sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj
potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer s 36,4 na 58
odstotkov. Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene
narave in biotske raznovrstnosti, 'slovenska gozdarska šola' pa je
danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega,
sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi.
Kratkoročni trendi kažejo umirjanje rasti kazalnikov stanja in
gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na
ravni Slovenije ne povečuje več. Evidentiran posek še vedno ne
dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 odstotkov možnega),
še vedno pa se povečuje možni posek – v zadnjem letu se je povečal
za 2,1 odstotka. Delež sanitarne sečnje v skupnem poseku v letu 2020
je znašal 42 odstotkov celotnega poseka in je prvič po letu 2014
manjši od 50 odstotkov, kar je povezano z umirjanjem prenamnožitve
podlubnikov in manjšim deležem poškodovanih gozdov v naravnih
ujmah v letih 2019 in 2020. Zlasti na primestnih in območjih
intenzivnega kmetijstva se srečujemo z velikimi pritiski na gozd in
gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov.
Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami
zaradi hitrega tempa sprememb in vplivov teh na gozdove
postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij
v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred nami danes številni izzivi.
Naštevamo le nekaj trenutno najbolj perečih: širjenje invazivnih
tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med
ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje
zadostnih količin surovin za lesnopredelovalno industrijo, škoda v
gozdovih zaradi objedanja divjadi, problem vožnje z motornimi
vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov
v gospodarske gozdove in številni drugi.
Sodelovanju med vsemi deležniki
Pot za rešitve bodo začrtali Območni gozdnogospodarski in
lovskoupravljavski načrti za obdobje od leta 2021 do 2030. Zdaj, ko
prihajamo v sklepno fazo obnove, se vsem deležnikom zahvaljujemo
za dobro sodelovanje in konstruktivni prispevek, tako v fazi podajanja
pobud kot na nacionalnih in območnih delavnicah, zlasti v zahtevnih
razmerah, ki jih je pred nas postavila epidemija. Hkrati vas vabimo k
sodelovanju v zadnjih korakih procesa – javnih razgrnitvah osnutkov
načrtov – in ostalim aktivnostim v okviru Gozdnega dialoga.
Začenja se projekt digitalizacije gozdarstva, ki bo v prihodnjih letih
posodobil delo javne gozdarske službe. Posodabljanje in prilagajanje
na spremenjene razmere bo od gozdarjev zahtevalo veliko znanja,
volje in požrtvovalnosti. Gozdarji s skrbjo za gozdove opravljamo
plemenito poslanstvo, ki se ga premalo zavedamo. Gozdovi namreč
zelo vplivajo na kakovost življenja naše družbe, nam omogočajo
dolgoročno preživetje in so naša naložba za prihodnost. Prepričani
smo, da bomo izzive, pred katere smo že ali še bomo postavljeni,
lažje premagovali s sodelovanjem med vsemi gozdarskimi
ustanovami, ki se v Sloveniji ukvarjamo z gozdovi.
Besedilo: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije
Fotografije: Shutterstock
29
Gozd in ljudje
Jesenski slovenski gozd iz zraka
Lipov list - December 2021