Revija Lipov List 12/2021

KAZALO
INTERVJU4–6
Darija Cvikl: Slovenija je idealna za razvoj terapevtskega
gozdnega turizma
GOZD IN LJUDJE 7-33
Gozdna učilna stoji
Kjer se narava in gozdovi ponujajo kot na dlani
Po poti štirih slapov
Medvedkova pot – doživetje za otroke
Naša okolica – vselej nas učiš!
Zeleno bogastvo Šentjanža z okoliškimi griči
Prizemljeni in ukoreninjeni kot debla v gozdu
Gozdna kopel
O mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije
Pokaži, kje imaš daljinca!
Prihodnost gozdov
Podnebje se spreminja – in parki z njim
Lipa kot simbol slovenstva in slovenske krajine
O prazničnem drevesu
POTEPANJA34–35
Po poteh goriškega slavčka
TZS36–39
Mladi so v kulinariki zelo ustvarjalni
Mladi turistični vodnik
AKTUALNO40–42
TZS prejela nagrado Naša Slovenija
Podarite del svoje dohodnine TZS
Čezmejno sodelovanje v partnerstvu Interreg Italia-Slovenija
Fotografija: Robert Kužnik, Studio Zibka
Prihodnja številka Lipovega lista bo izšla v prvi polovici
februarja. Sporočila o novostih na območju delovanja
vašega društva najpozneje do 10. januarja 2022 pošljite na
elektronski naslov: info@turistična-zveza.si, napovedi
prireditev pa pridno vpisujte na našo spletno stran.
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci!
Ali ste vedeli, da imamo na svetu
približno tri bilijone dreves? Pri nas, v
Sloveniji, imamo na srečo celo kar 71
različnih avtohtonih drevesnih vrst,
česar nima nobena država v Evropi.
Imamo kar dve zaščiteni drevesni
vrsti: tiso in božje drevce, povrhu pa
tudi najvišje avtohtono drevo v
Evropi. S tem laskavim nazivom se
kiti Sgermova smreka, ki je visoka kar
62 metrov. Kot iz rokava mi je vse te podatke v pogovoru natresel Jože
Prah, predsednik sveta za turizem pri Turistični zvezi Slovenije, ki pri
nas že slabi dve desetletji orje ledino na področju turizma v gozdnem
prostoru.
Na neprecenljivo bogastvo gozda je opozarjal, še preden smo se –
tudi v luči epidemije koronavirusa – bolj kot ne vsi po vrsti začeli
zavedati, da sta gozd in narava pravzaprav naša edina rešitev. Sta
»naša poslednja svoboda, prostor zdravja in novih spoznanj, kjer se
lahko odmaknemo od vseh motečih dejavnikov,« poudarja gozdni
pedagog Boštjan Hren.
V današnji družbi, v kateri vedno bolj prevladuje tehnologija, se
včasih zdi, da se svet premika prehitro. Gozdovi lahko zagotovijo
protistrup z veliko priložnosti za upočasnitev, počitek in pobeg.
Drevesa in gozdovi so bistveni za človekov obstoj na zemlji. So naša
preteklost, sedanjost in prihodnost. Od črpanja kisika do ustvarjanja
delovnih mest, gozdovi nas ohranjajo v dobrem zdravju, izboljšujejo
naše počutje in so pomemben vir preživetja po vsem svetu.
Preživljanje časa v gozdu zmanjšuje raven kortizola in stresnega
hormona DHEA, zaradi česar se počutimo bolj umirjene in sproščene,
je v raziskavi dokazala Darija Cvikl, ki je prepričana, da je Slovenija
idealna država za razvoj terapevtskega gozdnega turizma. Poleg
zmanjšanja stresa gozdovi imunskemu sistemu pomagajo tudi na
druge načine. Ko smo v gozdu, vdihavamo fitoncide, ki jih drevesa
oddajajo, da se zaščitijo pred mikrobi in žuželkami. Preživljanje časa v
gozdu zmanjšuje tudi možnost visokega krvnega tlaka, kožnih
bolezni in težav s srcem.
Seveda imajo gozdovi že od nekdaj zdravilne lastnosti, kar so dobro
vedeli naši predniki, ki so tam nabirali zdravilne zeli in počeli še
marsikaj drugega. V 1800 letih so zdravniki v Nemčiji in ZDA ustanovili
gozdne centre za zdravljenje ljudi s tuberkulozo, takšna in drugačna
zdravilišča pa so v ter ob gozdovih odpirali tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Dober primer je nekdanje klimatsko zdravilišče v Gozdu Martuljku.
Meni osebno gozd pomeni dom. Spominja me na brezskrbno
otroštvo, saj smo se v hósti – kar je lepa slovenska beseda za gozd, ki
jo dandanes uporabljajo le redki – kot kratkohlačniki potepali od
jutra do večera. Igrali smo se Indijance, skrivalnice, zgradili smo si
hišico na drevesu in imeli bližnja srečanja z živalskimi in rastlinskimi
vrstami. Danes bi rekli, da smo imeli svoj gozdni vrtec in šolo!
Tudi božično smreko smo si posekali kar sami, kar se z današnjega
zornega kota sliši naravnost bogokletno. Seveda tudi vam privoščimo
božične in novoletne praznike z vonjem po gozdu, vendar po legalni
poti. Na Zavoda za gozdove Slovenije poudarjajo, da je z okoljskega
vidika najbolj primerno naravno, v Sloveniji pridelano okrasno
drevesce z ustrezno oznako.
Že naši predniki so ob zimskem solsticiju v dom prinašali zimzelene
rastline, ki simbolizirajo zmago življenja in svetlobe nad smrtjo in
temo. Naj v tem prazničnem času tudi v vaša življenja posije svetloba!
Polona Frelih,
urednica
3
Kazalo / Uvodnik