Revija Lipov List 12/2021

dodatno segrevajo promet, klimatske naprave in toplota, ki se odbija
s fasad in seva iz asfalta. Višja je temperatura, več vode potrebuje
drevo – a od kod naj jo dobi? Dež v mestih namreč oteka v meteorno
kanalizacijo. Odprtih tal, ki lahko sprejmejo deževnico in jo privedejo
do drevesnih korenin, pa je v drevoredih in na tlakovanih površinah
mnogo premalo. Vročina se bo v prihodnje bratila s sušo, zato bo
situacija še slabša.
Vse to bo povzročilo spremembe v drevesnem fondu. Veliko vrst, ki so
iz narave vajene vlage v tleh in v zraku, bo v urbanem okolju propadalo.
Treba je pripraviti nov oziroma dodatni sortiment drevnine za urbano
okolje. Drevesa so namreč eno redkih orodij, ki bodo lahko mesta
senčila, aktivno hladila in tako naredila znosnejša za ljudi.
Kaj saditi v prihodnje?
V Arboretumu Volčji Potok so v letu 2021 posadili 80 dreves, saj želijo
preizkusiti, ali so res primernejša za čase, ki prihajajo. Pri tem se
opirajo na izkušnje, ki jih sporočajo kolegi iz tujine. V Evropi namreč
že dve desetletji potekajo poskusi, s katerimi iščejo odgovor na
vprašanje, katera drevesa saditi v prihodnje. V Düsseldorfu so 2016.
objavili seznam 'dreves za prihodnost'. Dve pri nas zelo pogosti vrsti,
divji kostanj in javorolistna platana, sta na spisku označeni kot
problematični in se zanju odsvetuje mestna raba.
Letos se zaključuje sedemletni projekt 'Mestno zelenje 2021', ki išče
najprimernejša obcestna drevesa za prihodnost v podnebno različnih
regijah v Nemčiji, od takšnih z vinorodnim, do takšnih s celinskim in
predalpskim podnebjem. Takšno pestrost imamo tudi v Sloveniji,
zakaj ne bi torej preverili, kaj so dognali Nemci?! Predhodna poročila
projekta so bila namreč objavljena že leta 2017.
Podobnih raziskav in projektov je še mnogo več. Sortiment za
spremenjeno podnebje preizkušajo in razvijajo denimo tudi madžarski
drevesničarji. Ni potrebe, da bi v Sloveniji izumljali stvari na novo,
smiselno pa je tuja priporočila preučiti in preizkusiti v naših razmerah.
V Arboretumu so za preizkus, kaj bo delovalo v Sloveniji, v prvem
naboru posadili vrste in sorte, ki jih priporoča več tujih izsledkov. Tako
so posadili različne javorje, hraste, proti boleznim odporni breste in
hruške, magnolije, sofore, gledičije in še marsikaj. Študijski nasad bo
hkrati ogledni, kar pomeni, da bodo projektanti vabljeni v Volčji
Modro dišeče cvetje se odpira na pavlovniji. Temu drevesu
nova poletja godijo, saj se je začelo sejati po bližnjem gozdu.
Podnebne spremembe lahko spremenijo značaj drevesnih
vrst tako, da postanejo nadležne invazivke.
Potok, da spremljajo in ugotavljajo, kako bodo te vrste uspevale. V
Arboretumu Volčji Potok menijo, da so kot drevesom zapisana
ustanova dolžni širiti preverjene informacije in nasvete. Kot eno od
strateških nalog vidijo sodelovanje s projektanti, ki imajo vpliv tako
na projektiranje rastnega prostora za korenine kot za odločanje,
katere vrste se bo sadilo.
Pestrost je smiselna
V Sloveniji imamo problem z razmeroma majhno pestrostjo drevnine
v mestih. V Ljubljani pripada več kot pol vseh dreves na javnih
površinah eni drevesni vrsti. Spremenjeno podnebje bo povzročilo
tudi širjenje novih drevesnih bolezni in škodljivcev. In tako se lahko
vrstno revni nasadi ob novem škodljivcu izkažejo za veliko tveganje.
Dolgoročno imajo možnosti za preživetje samo vrstno raznoliki
nasadi. V Evropi velja priporočilo, naj bo največ 10 odstotkov dreves
na javnih površinah iste vrste, največ 20 odstotkov dreves istega rodu
in največ 30 odstotkov dreves iste botanične družine.
Da bo mogoč premik sestave v tej smeri, je treba načrtovalcem
predstaviti alternative. Preizkusni nasad proti klimatskim
spremembam odpornih vrst v Arboretumu Volčji Potok ima prav tak
cilj in je po svojem namenu pomemben za stroko v širšem prostoru.
Besedilo: Matjaž Mastnak
Fotografije: Arboretum Volčji Potok
31
Gozd in ljudje
V Arboretumu Volčji Potok so se sajenju dreves za prihodnost na lastno pobudo pridružili dijaki Gimnazije Moste. Drevesa za
prihodnost smo poimenovali vrste, ki bodo po tujih izkušnjah najbolj primerne za urbano rabo v spremenjenem podnebju.
Lipov list - December 2021