Revija Lipov List 12/2021

30
Gozd in ljudje
Francoski vrt v Arboretumu Volčji Potok so obrobljale Lawsonove paciprese. Na sliko so konec 90. let, ko so se po nekaj vročih in
presušenih poletjih enostavno posušile. To so bile prve žrtve spremenjenega podnebja v Arboretumu Volčji Potok.
Podnebje se spreminja – in
parki z njim
V Arboretumu Volčji Potok opažajo, da se drevje odziva na postopoma vse bolj vroča in sušna poletja. Odzivi
dreves so različni, ena propadajo in se sušijo, druga se divje, nezaželeno sama sejejo. Na spremenjeno
podnebje se v Arboretumu proaktivno pripravljajo tudi s preizkušanjem vrst, ki so se v tujini izkazale za najbolj
obetavne v spreminjajočih se podnebnih razmerah.
Arboretum Volčji Potok je priljubljen cilj obiskovalcev, ki prihajajo tja
po sprostitev, na dnevni odmerek rekreacije, ogled raznolikih razstav
ali obisk dobro znanega otroškega igrišča, na katerem se otroci lahko
zaposlijo za več ur. V osnovi je Arboretum Volčji Potok velik javni park,
v katerem se prepletajo kulturne in naravne vsebine. Njegova osnova
pa je zbirka lesnatih rastlin, torej dreves in grmov.
V Arboretumu Volčji Potok skrbijo za 6000 dreves in grmov, ki
pripadajo 2500 vrstam in sortam okrasne drevnine. Poleg drugih
okrasnih grmov imajo 1150 različnih sort vrtnic, kar skupaj nanese še
več kot 5000 rožnih grmičkov in grmov. To zakladnico rastlin imajo
dokumentirano in spremljajo, kaj se dogaja z njo.
Uničujoča moč prevročih poletij in suše
Od sredine 90. let naprej v Arboretumu Volčji Potok opažajo, da se
nekatere vrste nezadržno sušijo. Glavni razlog za to vidijo v vročih in
sušnih poletjih. Lawsonove paciprese so že skoraj vse suhe, ne da bi
bile za to krive bolezni ali škodljivci. Propadli so vsi starejši mamutovci
oziroma goske sekvoje. Tudi zanje je postalo prevroče in presuho.
Isti dejavniki desetkajo smreke v parku, saj olajšajo delo lubadarjem.
Vitalna in sočna smreka se lubadarjev obrani, saj jih sproti utaplja v
smoli. Presušena se ne more več braniti. V obdobju od sredine
devetdesetih let v Arboretumu Volčji Potok beležijo propad polovice
parkovnih smrek, tako navadnih kot omorik. Suha poletja desetkajo
tudi kleke, saj njihovemu glavnemu škodljivcu, miniaturnemu
hroščku krasniku, izrecno godijo.
Drugačen je primer s prelepim modro cvetočim drevesom, s
pavlovnijo. Včasih so cvetni popki pozimi večinoma pozebli, zdaj nič
več. V bolj vročih poletjih semena uspešno zorijo in vrsta se je začela
obnašati kot invazivka: sama se seje po parkovnem gozdu, kjer jo za
zdaj dovolj uspešno izkopavajo. Na sumu, da utegneta zaradi toplejše
in bolj sušne klime 'iti po svoje', sta tudi vsestransko vrtnarsko
uporabni lovorikovec in poleti cvetoča metuljka.
V Arboretumu Volčji Potok dogajanje opazujejo in delajo zaključke.
Del drevnine se poslavlja, od drugega dela se bo treba posloviti
zaradi varovanje narave. Kaj storiti, da park ne bi opustel? Lotili so se
sajenje dreves za spremenjena poletja.
V mestih bo drevesom še težje
V naslednjih 20 letih se bo po zmerno optimističnem scenariju
temperatura v Sloveniji dvignila za dodatni 2 °C, po pesimističnem pa
za 4 °C. Pred desetimi leti je bilo v Ljubljani po 26 vročih dni, to je
takšnih, ko se temperatura čez dan povzpne prek 30 °C. Po srednje
optimističnem scenariju se bo njihovo število do konca stoletja
povečalo za enajst, po pesimističnem pa podvojilo. Že po zmerno
optimističnem scenariju bo do konca stoletja vsako leto po en
vročinski val, ki bo enako ali bolj vroč od tistega leta 2003. Takšne so
prognoze, ki so jih za podnebne spremembe v Sloveniji do konca 21.
izdelali slovenski meteorologi.
Vse te toplotne obremenitve bodo drevesom zagrenile življenje. V
mestih bo drevesom še mnogo težje kot v velikem parku, ker zrak
Lipov list - December 2021