Revija Lipov List 12/2021

28
Gozd in ljudje
V slovenskih gozdovih je mogoče srečati tudi divje zveri.
6. Evropski teden gozdov:
Prihodnost gozdov
Okoljske in družbene spremembe se odvijajo bistveno hitreje kot v
preteklosti, kar močno vpliva na naša življenja in delo, hitre
spremembe v družbi in okolju pa bodo stalnica in tudi izziv stroke v
prihodnjih desetletjih. Na temo prihodnosti gozdov je od 22. do 28.
novembra 2021 potekal Evropski teden gozdov, ki ga obeležujemo
na pobudo Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
(FAO) in Gospodarske komisije združenih narodov za Evropo (UNECE).
Prvič smo ga obeležili leta 2008, ponuja pa edinstveno priložnost za
povečanje prepoznavnosti gozdno-lesnega sektorja ter vpliva na
evropske in svetovne razprave o gozdovih.
Globalna pandemija koronavirusa SarS-Cov-2 je povzročila motnjo v
delovanju družbe in gospodarstva ter v kombinaciji z naraščajočo
hitrostjo podnebnih sprememb še povečala negotovost glede
življenja v prihodnjih desetletjih. Z gotovostjo lahko trdimo, da se
bosta gozdarstvo in gozdno-lesni sektor v bližnji prihodnosti soočala
s kompleksnimi izzivi. V Srednji Evropi in Sloveniji se bomo na primer
spopadali z zmanjšano ponudbo lesa iglavcev in posledično
kakovostnega tehničnega lesa, po katerem bodo po predvidevanjih
vedno večje potrebe. Hkrati s tem se bodo povečevala tudi
pričakovanja po socialnih in okoljskih vlogah gozdov.
Funkcije in ekosistemske storitve gozdov postajajo za ljudi vse
pomembnejše: čist zrak, hrana in pitna voda, trajnostni materiali,
prostor za rekreacijo ... Potrebe po lesnih in drugih gozdnih proizvodih
in storitvah, ki vključujejo ohranjanje biotske raznovrstnosti in vezavo
(sekvestracijo) ogljika, se povečujejo in spreminjajo. Zato postajajo
tudi izzivi za gozdarstvo vse bolj kompleksni. Zaradi nagle urbanizacije
svetovnega prebivalstva mesta in lokalne skupnosti vse bolj razumejo
pomen mestnega drevja in zelene infrastrukture ter trajnostnega,
sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi za
prebivalce urbanih okolij.
Sedanjost in prihodnost slovenskih gozdov
Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih
ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele več kot polovico
slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v
slovenskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih več kot 20
milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna
naravna in umetna obnova gozdov. Slovenski projekt obnove gozdov
v okviru Programa razvoja podeželja od leta 2014 do 2020 so
prepoznali tudi na evropski ravni, saj smo bili med 125 prijavljenimi
projekti iz držav članic EU izbrani v ožji krog dvajsetih finalistov
evropskega natečaja Rural Inspiration Awards 2021, to je med najbolj
navdihujoče projekte podeželja med članicami EU.
V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja, in
sicer na 714 ha površin. Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem,
lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove
zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova
gozdov ne bi bila mogoča. O tem pričajo tudi primeri neuspešnih
sanacij iz tujine.
Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi zaradi skrbnega
načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer
pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov, temu pa pritrjuje tudi pred
Lipov list - December 2021