Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
sproÏil v tistega, ki je prvi pri‰el ven z vrãem v roki. Telo
se je opoteklo, se hkrati sesedlo in obleÏalo v pljusku, ki
je planil iz vrãa, ko je ta udaril ob dvori‰ãna tla. Potem
je mladi sproÏil spet in poãasi potegnil zapiraã, ga poãasi
vzdignil in se sam pri sebi kakor za ‰alo jezil, ko ga je
poãasi potiskal navzdol. Potem je sproÏil v tistega, ki je
izpustil vrã, a je zavoljo zadete noge skakljal samó z
desno nogo. Mladi se je reÏal poskakovanju in je spet
brez naglice pritiskal na zapiraã; a tedaj ni bilo veã mogoãe
videti, kakó je z beÏeãim, ker je vogal »bolni‰nice«
jemal pogled; sodeã po zadovoljstvu malega, ko je vrgel
pu‰ko na rame, bi si lahko mislil takó ali takó. Zakaj ves
ãas se je nekako bedasto veselil, takó da bi ãlovek lahko
sodil, da je bil zado‰ãen tudi v primeru, ãe mu je skakljajoãi
u‰el. A takrat se je zaãel glasneje primojdu‰ati ob
telesu, ki je negibno leÏalo v razliti vodi ob prevrnjenem
vrãu, takó da sem iz njegovih besed odkril, da je mladec
pravzaprav hrva‰ki usta‰ki fant. Vendar je bila bolj kakor
prizadetost ob tej ugotovitvi, bolj kakor zavest notranje
izvotljenosti ob zvoku bratskih slovanskih besed
v takih okoli‰ãinah tisti trenutek presenetljiva predrznost
zebrastih ljudi. In ta resnica, da je bila ‰e Ïiva upornost,
ki se je zdelo, da je Ïe zdavnaj zamrla, ta resnica je
bila kljub teÏkemu poloÏaju odloãilen dokaz, da je s krematorijskim
svetom konec. In morebiti se je prav zavoljo
spoznanja te neverjetne resnice pamet balkanskega
105