Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
18
BESeDA
tela celiti, kar je bilo seveda slabo znamenje, me je beli
omot le re‰eval pred pazljivimi oãmi, ki so iskale za delo
sposobne ‰tevilke. Zavoljo tega nisem odvrgel papirnatih
obvez niti takrat, ko bi jih lahko, ampak sem zaãel
paziti nanje kakor na vrednost, ki je toliko bolj dragocena,
kolikor bolj je rahla in izpostavljena uniãenju. Pestoval
sem dojenãka, ki je od zaãetka imel v mojem naroãju
belo in precej okroglo glavo, poãasi pa se mu je ta
zmanj‰ala in osivela, dokler ni nazadnje imela obliko
zapra‰ene in skorjaste pesti. A tudi tak‰na je bila ‰e
zmeraj izreden talisman, ki je zvesto odbijal nenaklonjene
poglede. TeÏko da je kdo tako skrbno in tako dolgo
varoval pred razpadom ovoj iz krep papirja, teÏko da
je kdo tako negoval njegovo tkivo, ki je bilo ranljivo kot
pena in vsak dan bolj preslegasto. Saj, a karantena, ki
nas je za nekaj ãasa re‰ila strahu pred transportom, me
ni odvezovala skrbi za povito glavico, ki jo je medtem po
svoje ovil in branil sivkasti lepljivi ‰ãit umazanije; zakaj
po koncu zapornega roka se bo odbiranje za delo nadaljevalo.
In tifus? Gotovo, nevarnost je bila za petami, a
ne vem, ãe je kdo zares pomislil nanj kot na sovraÏnika,
ki mu streÏe po Ïivljenju. Tudi tam je ãloveka spremljalo
podzavestno upanje, da bo bolezen ‰la mimo njega, ne
da bi ga oplazila. Zakaj, dokler se nas ni dotaknila, je
bila bolezen ‰e zmeraj nekaj, kar je bilo nevidno in neotipljivo,
medtem ko je bil vsakdo izmed nas Ïe videl,