Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
246
BESeDA
odprtin so sedele trpke postave s hlaãniki, ki so bili
spodvihani do kolen. Noge so bile rumene in skorjaste
palice, samó tu in tam je viselo z voza stopálo, ki je imelo
obliko mesnatega kija. Tam, kjer sem se ustavil, je
sedel na robu voza samó eden, takó sem lahko poloÏil
posodo z rivanolom in papirnati omot na voz, namesto
na tla, na ozko gaz med traãnicami. Francoz je bil, ne
veã mlad, a s ‰e pravo vlago v oãeh, táko brez kristalnega
odseva. Redka so, vendar pa so nekatera telesa kljub
kahektiãnim udom posebno trdoÏiva, zato je verjetno,
da bodo morebiti prenesla svoje nagonsko upanje onkraj
pogina. Imel je bulo na meãih leve noge in koÏa, ki
je bila drugod raskava in Ïolta, je bila na tem mestu belkasta
in gladka, kakor je po navadi na ple‰i. To se pravi,
da je bilo gnojno ognji‰ãe globoko spodaj, ãe ima kak
pomen govoriti o globini pri taki atrofiji tkiva. Boli? sem
ga vpra‰al in potipal s prstom. Oui, je rekel in prikimal.
Z obema rokama si je drÏal koleno. Zelo prav, ãe te boli,
sem pomislil in segel po kirur‰kem noÏiãu in ga razku-
Ïil. A ko sem se v zadregi ozrl, menda zato, ker je bil to
poseg v ãlovekovo telo, sem se zavedel, da so bile na
meni oãi plavolasca, ki je ãistil strojnico na vagonu za
mano. Njegov pogled pa ni bil samó radoveden. Bilo je,
kakor da oãi visokega in lepega mladca ne opazujejo
samó viseãe noge, ampak se ãudijo, da so taka bitja ‰e
Ïiva. Obenem je bila v tistih oãeh tiha in skromna pre-