Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
ne bo niã, se je uprl, a se nazadnje vendar spet odpravil
po sredi kolen nazaj na svoj prostor. Ta ne zna, je godrnjal
in skomigal z rameni, medtem ko se je dekle smejalo
in so bili tudi esesovci v kupeju ljudje kakor drugi.
A tudi potem, ko sva si bila dobra kakor brata, je bilo
njegovo prvenstvo v ljubezni aksiom. Prihajal je k meni
zveãer, ko sem bil ‰e v sobici z griÏavimi. Imel je ãrtast
jopiã, namesto zebrastih hlaã pa temno modre trenirke,
ki so mu tesno objemale gleÏnje, takó da so bile njegove
noge ‰e dalj‰e. Te noge pozna vsaka deklica v Splitu,
je rekel, in njegov skoraj ‰ilasti obraz je ostal resen,
samó nosnici sta mu komaj vidno trepnili, a Ïe je spet
nadaljeval svojo hojo po ozkih splitskih ulicah in pomolih.
Nekega dne se je vzpel kar na skalnati breg kakor
ribiã, ki pazi na prihod tunov; ker moral je biti sam, ko
je bil slabe volje. Za niã na svetu mu tedaj ni bilo mar. A
ko je bil tako na vrhu, sta spodaj na pe‰ãenem pasu rjaveli
v soncu dve dekli‰ki telesi. Edinstven prizor in edinstven
obãutek. Strmo skalovje nad bleskom safirnega
morja in nad ãokoladnimi oblinami deklet, ki sta kakor
vili na pe‰ãenem zati‰ju med skalami. In ni znal premagati
svoje pre‰ernosti in zaluãal je kamen, da je zletel v
‰irokem loku in ãofnil v vodo tik ob produ; vili sta se
zdrznili in zbeÏali po divji obali. Vse so bile njegove, a
vendar ni vedel za naslov nobene; ko pa je bil slabe volje,
je sedèl na pletenem stolu pred kavarno in nobeni se
159