You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
NEKROPOLA<br />
110<br />
BESeDA<br />
tovari‰a. Pa so znamenja Ïivljenja tudi prihajala samó<br />
po drobcih kakor iz brezna, v katerem se zdaj pa zdaj<br />
odkru‰i prgi‰ãe skrilastih drobtin. Bile so skoraj besede<br />
iz onstranstva, ker so bile tako nemoãne, ko so mi razodevale,<br />
da se je vse zgodilo prav zavoljo zlatega kruha,<br />
ki bi ga ko Ïlahtno popotnico moãil v ustih, poãa<strong>si</strong> mozgal<br />
iz njega prvine Ïivljenja, vsak dan, dan za dnem, ves<br />
ãas kolovratenja brez smotra v odprtem Ïivinskem<br />
vozu. In oddaljeni, pri‰epetani, raztrgani stavki so me<br />
poãa<strong>si</strong> ‰e bolj pribliÏali njegovemu leÏeãemu telesu, ko<br />
je bilo v vozu brez zaslombe pred trdo gmoto teles, ki so<br />
se tesnila ob njegovih nagaãenih pr<strong>si</strong>h, pred rokami, ki<br />
so grabile in meãkale, pred koleni, ki so suvala, stopàli,<br />
ki so mendrala, dokler niso pomendrala na dnu vagona<br />
telesa, ki je imelo roke prekriÏane na pr<strong>si</strong>h, na iztirjenih<br />
<strong>si</strong>vih in modrih progah Ïakljevine. Takó sem ãepel ob<br />
izsu‰eni glavi in bil ujet pred podobo rumenih rezin<br />
kruha, medtem ko je zavest nemoãi v meni stopnjevala<br />
brezploden upor in nesmiselno prizadetost, ki sta ‰e poglabljala<br />
zavest nemoãi. Saj, ker niãeva je bila misel, da<br />
bi mu mogoãe pomagal, da bi ga mogoãe re‰il, ko bi bil<br />
vedel, da leÏi na dnu enega izmed voz, mimo katerih<br />
sem tolikokrat ‰el, ko smo obvezovali flegmone, pa ko<br />
smo no<strong>si</strong>li rajnke v vozova ob lokomotivi. Niã bi mu ne<br />
imel dati, a leÏal bi vsaj v mirnem kotu kakor Jano‰ev<br />
mali; odbil bi konico ampuli traubenzuckra in mu zlil
Change language