Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
niãarji polne roke dela. Ne da bi si skeleti kdove kako
Ïeleli novo obvezo, a Ïe pogled na razkuÏevalno tekoãino
in na rumeno mast je kakor privid nekoliko pote‰il
lakoto, ki je trajala ‰est dni in hitro dopolnjevala poprej‰nji
veãmeseãni post. Bolniãarjeva skrb jih je razre‰evala
amorfnosti skupnega pogina, morebiti so tudi
ãutili potrebo po bolniãarjevi bliÏini, po dotiku njegovih
rok, kakor da jih nevzdrÏno vabi sanjsko zaupanje v njegov
obred s progami belega papirja. Voja‰ki vlak je stal
poleg. Postaje ni bilo videti, ker so nas zapeljali nekoliko
ven. Dan je bil sonãen, a Ïarki so bili mehkuÏni, poniÏani
in tepeni, z nekak‰no slabokrvno ihto v svoji
svetlobi. Ta se je bolj srepo vÏigala samó na ceveh strojnic,
ki so bile uperjene v nebo. Ne vem, ãe je bilo potem,
ko smo zastonj ãakali v Hamburgu, med dvema vlakoma
jetnikov v zebrah, ali je bilo poprej. A kakor vsakokrat,
ko smo stali, smo se bolniãarji razkropili vzdolÏ
vagonov. In znova smo ãutili, kakó je bilo prav, da smo
se ob odhodu iz Harzungena sredi kaosa utaborili v zaprtem
vozu in ga spremenili v ambulanto z vsem, kar
smo kljub zmedi vzeli s sabo. Obveze, rivanol, obliÏ,
rumeno mast, vazelin. Pa vse polno skledic in ‰karjic in
kirur‰kih noÏiãev in gumijastih rokavic. In steklenico
alkohola iz esesovske ambulante. Pome‰an z vodo je
alkohol nekaterim nadome‰ãal hrano in prebujal iskre
vere v re‰itev. Vrata voz so bila odpahnjena in na robu
245