Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
zadnjih nogah na stolãku, eden drugemu ovohavajo
korak. Vendar je bila gosta zmes ‰e dosti bolj utesnjena
in preme‰ana v dobi, ko je bila v blokih karantena zavoljo
tifusa, ki ni bil veã oddaljeno stra‰ilo, ampak vsakdanja
resniãnost. Tedaj ni bilo ne jutranjega ne opoldanskega
ne veãernega zbiranja zaradi apela, ni bilo dolgega
jutranjega stanja, ko so postrojene vrste z drugih
pa‰tnov Ïe od‰le v kamnolom; brezposelnost je zdaj
ostajala celó brez tistih premikov, ki so sredi usihanja
dajali vtis nekega izmeniãnega valovanja. Ker res je bilo
doloãeno prihajanje in odhajanje samó leno premikanje
mrtvega morja, a s svojim ritmiãnim gibanjem je prina‰alo
medlo zavest smotrne zaposlenosti. Ujetost v
ãasu karantene pa je ostala brez zadnjega privida naãrtne
usmerjenosti. Tudi bodeãa Ïica in elektriãni tok v nji
sta se takrat umaknila v daljavo, baraka pa je bila leseno
prebivali‰ãe gobavcev na otoku, od katerega je na
tihem in za zmeraj vzela slovo poslednja ãlove‰ka ladja.
Saj, in kakor je stvar videti groteskna, je vendar res,
da gre mojemu levemu mezincu zasluga za to, da zdaj
lahko podoÏivljam tisto preteklost. Ko je malo pred
zaãetkom karantene noÏ belgijskega kirurga Bogaertsa
naredil trojni zarez v mojo dlan, da bi razgnal gnojno
Ïari‰ãe, je zvodenela kri, ki se je prikazala, dajala zelo
klavrno spriãevalo o preostali odpornosti organizma, v
katerem se je pretakala; a ãe se zavoljo tega rana ni ho-
17