Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
82
BESeDA
rajnkimi. Hitro ti ga prinesem, sem rekel in odhitel v
barako, a pred vhodom sem zadrÏal korak, ker sem se
bal, da bo odkritje prehudo, in hkrati, kakor da ãakam,
naj se zgodi do konca, kar se dogaja. Ker mislil sem si, da
zdravnik sam najbolje vé, kaj mu veleva njegova poklicna
etika. Morebiti je ãisto prav, da se telesu olaj‰a odhod,
posebno ko pa mali âeh samó ‰e od ãasa do ãasa
razpré ustnice in jih vzboãi kakor na suhem riba, za
katero je morje izgubilo sleherno veljavo. Takó sem sodil
in se poãasi pribliÏal vratom, da bi ‰el Vaski po kruh,
a ko sem pritisnil na kljuko, so se vrata odprla samó za
ozko reÏo, ker jih je hitro neko stopálo zadrÏalo od
znotraj. To je bil bolniãar, ki mi je hitro rekel, naj hipec
poãakam, meni pa ni bilo prav, da ne morem v svojo
sobo, a obenem mi je bilo Ïal, ker bosta zdravnik in bolniãar
vedela, da slutim, kaj se je zgodilo. Okleval sem, ali
naj se uprem v vrata, ker nisem vedel, ãe morebiti
zdravnik ne ravna zelo modro. Kaj ni bolje, da mali
poãiva pod plastjo mehke zemlje, ki jo je skopal Vaska,
kakor pa, da konãa pod tovorom slamnjaã in teles na
tovornjaku? In takó sem se zaãel poãasi odmikati od
vrat in bolniki so na podu na svojih gnilih leÏi‰ãih nekaj
pravili, a jih nisem razumel. Ko pa je pri‰el zdravnik iz
sobe, je rekel, da je tudi mali izdihnil in da je treba po
Vasko. Takrat bi mu najraj‰i rekel, da vem, kaj sta on in
bolniãar poãenjala v moji sobi, a sem tekel k malemu, da