Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
224
BESeDA
lo kot po‰astna antiteza mojemu bivanju. Saj, bil je neposreden
stik s kozmiãno goloto, doÏivetje absolutne
praznine, stik z niãem, z bistvom niãa, ki ga ni klicalo k
vstajenju ãlovekovo oko ne plemenitilo ãlove‰ko ãustvo.
Struthof. Petsto metrov ceste od tabori‰ãa navzdol proti
Schirmecku. Pa ‰e ko‰ãek poti, ki se odcepi od asfalta.
Skoraj kratek klanec, ki se raz‰iri pred velikim gorskim
hotelom. Nekak‰en daljni sorodnik »Planinskega orla«
v Trenti. Tukaj sem zavoljo nizke stavbe na levi. Grajena
je kot samostojen bunker na poloÏni vzpetini; ker so
vrata na steÏaj odprta in je videti bele plo‰ãice na stenah,
se zdi, kakor da si pred podeÏelsko kopalnico. Pa
tudi ãe bi ãlovek niã ne vedel o tej beli celici, bi Ïe v
prvem trenutku, ko bi se zna‰el pred njo, zaslutil, da ni
imel ãloveku naklonjenih misli, kdor si jo je zamislil
takó na planem. In tudi ãe ne bi opazil, da na stropu ni
prhe, bi se zdrznil ob valu praznine, ki veje iz prostora
in objema pritlikavo stavbo, da je kakor izrezana iz planinskega
sveta. Prave kopalnice se drÏí spomin na bla-
Ïenost toplih curkov in na odtise mokrih stopal, in to
ãuti‰, tudi ãe je zapu‰ãena ali so jo odkrili cela stoletja
potem, ko jo je zasul vezuvski pepel. O tej tukaj nisem
vedel takrat niã natanãnega, mislil sem, da je nekje v
notranjosti tabori‰ãa. Bila je ovita v skrivnost, ki me ni
zaposlovala, spadala je med podobe, ki sem se jih na-