Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
156
BESeDA
enkrat za vselej mora pustiti vse, ki so Ïivi, na nevidnem,
sanjskem otoku zunaj zemeljskega ozraãja in se
jim ne sme pribliÏati ne z Ïeljo ne s spominom. Ne poloÏiti
fotografije Ïivega dekleta med grobove. A Roberta
sem takrat razbral, zato sem se potem upiral njegovemu
poãetju z malim âehom, ko smo zapu‰ãali tabori‰ãe.
Nisem videl zdravnika v njem, ampak taktika, ki
se zna prilagajati. Seveda ne morem vedeti, ãe bi bilo za
Darka bolje, ko bi bil ostal v Harzungenu. A prokuratorja
iz Antwerpna so njegovi ljudje popeljali s sabo in ga
s postaje Celle nesli do praznih voja‰kih stavb v Bergen
Belsenu. âe sodim po tem, bi se morebiti tudi meni posreãilo
spraviti Darka v na‰ voz in bi bil vsaj v miru in v
zaprtem prostoru. A kaj, takrat me je prehitel stabsarzt
s svojo harlekinsko razigranostjo. Zdaj bi bil ãisto drugaãen
bolniãar. O, seveda bi mi v svetu dokonãne negacije
spet usahnila sleherna misel na prihodnost, a potreba
po organizirani dejavnosti bi mi ostala. Tedaj pa je
bilo, kakor da se je uresniãila zavest bliÏajoãega se konca,
ki je zameglila moj notranji svet ob koncu prve svetovne
vojske in ob doÏivetju fa‰istiãnih poÏarov. O zlohotni
in neodpravljivi tesnobi je za vse tedaj res spregovoril
Sreãko Kosovel, a ni bil sam, ki jo je nosil v sebi.
To je tisti obãutek katastrofe, o kateri govori tudi Ionesco.
Te tesnobe pa se je vsakdo re‰eval po svoje. Nekateri
z umetnostjo, nekateri z bojevitostjo. Jaz sem jo sku‰al