Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
be, pa je videti, da je zdaj njegova neugnanost vsa zgo-
‰ãena in obenem sproÏena zame, za tega novega sina, ki
ga bo s svetlobo svojih oãi naredil trdoÏivega in neranljivega.
Da, priznam, da ga nisem razumel in ga se zdaj
ne razumem. O, zelo lahko je reãi, da so njegove Ïive oãi
z razigranostjo in hudomu‰nostjo hotele ukaniti smrt,
da se je TomaÏ nevidno presadil na istrska tla in kakor
trta srkal iz zemlje zdravilnega soka; zelo lahko je reãi,
da je z zgovornostjo prekrival vse skrite dvome in podobe,
ki so mrgolele kakor spake ob njem in v njem. A
kakó potem, da se mu ni niti enkrat zareklo, da ni niti
enkrat ovehnil, ampak se zmeraj drÏal v ravnoteÏju,
ostajal zmeraj na povr‰ju? Morebiti je bil res takó ãudovit
igralec, kak‰nega ne bom veã sreãal. Igralec, ki si v
tekmi s smrtjo niti za trenutek ne oddahne, nikdar ne
sname maske, ampak se tako istoveti z novo vlogo, da
pravzaprav nima pomena govoriti o maski. Tudi ponoãi
ne? A ne vem, takrat nisem pomislil, da bi pri‰el v noãi
k njemu, a verjetno bi spet na‰el dvoje nasmejanih oãi,
ki so me ãakale. Res, ker zanj ni veljal noben ugovor, kaj
ugovor, nobene pripombe ni sprejel. Takó takrat, ko
smo se zaãeli pripravljati za odhod. Mislil sem si, kakó
bomo natovorili vse TomaÏe na kamione, potem pa v Ïivinske
vozove, takó da bodo terase ostale brez lajeÏev in
brez dima; mislil sem si, kakó bomo potem vse tak‰ne
TomaÏe spet raztovorili pred vi‰jimi minareti novega
65