Nekropola - Shrani.si

NEKROPOLA
BESeDA
gneãe v vozovih z obitimi okni, da je bil vlak za trenutek
privid dobrega vlaka, ki drví ãez domaão pokrajino
s pravim soncem na strmih zasneÏenih strehah. Nekdo
je priÏgal centimeter dolg in rjavkast ãik in me vabil: Bomo
povlekli? Zavoljo me‰anice vseh evropskih jezikov
in zavoljo snega se je tam zunaj ruska stepa zdruÏevala
s francosko ravnino in holandsko planjavo v beli nemir,
v razsvetljeno podobo odre‰enja. To sem ‰e bolj obãutil
potem, ko smo ‰li skozi Niedersachswerfen in so
ukrajinske druÏine ob lesenih barakah napregale konje
pred velike saní in so se otroci sankali po drãah. Bila bi
skoraj poveãana Brueghlova zimska slika, da ni bilo
na‰e krevsajoãe procesije, na‰ih cokel in cunj. Ko pa so
vrste zaãele polniti Kruppove posode, se drÏale ob robovih
s komolci, dokler bingljajoãe noge niso na‰le podstavka,
jih je z okna hi‰ice onkraj ceste opazovalo dekle.
Ni si otrla oãi kakor alza‰ke Ïene v Sainte Marie aux
Mines, a njen pogled je bil preseneãen in skoraj zbegan.
Slonela je na oknu takó, da so se njene prsi vdale ob prekriÏanih
laktih, in je bila nepremiãno zbrana, njene oãi
pa so se zgubljeno svetile, kakor da ne morejo verjeti v
resniãnost takó velikega ‰tevila uniãenih samcev. Saj, na
njenem licu je bil odsev lahkoÏivosti, a njene oãi so bile
na‰e zarotnice, ker v njihovem motnem lesketu je bilo
obÏalovanje nad zapravljeno strastjo. Zavoljo vsega tega
je bila dnevna izmena drugaãna, in ker sonce ‰e ni za‰lo
139