Klavstrofobične napade so mi na srečo tu in tam blažile skromne line, skozi katere so globoki pogledi padali prav na dno prelaza. Šele ko sem se s parkirišča ozrla nazaj v prepadno skalovje, sem pravzaprav dojela (?) vso norost, ki je človeška bitja gnala v to kruto, krvavo in nesmiselno vojno ... Rahlo trpek okus je odplaknil idiličen sprehod okoli obzidja srednjeveškega gradiča Castel Andraz, obsijanega z zlatniki zahajajočega sonca. Tofana di Rozes Tri gore zahodno nad Cortino, Tofano di Roses (3225 m), Tofano di Mezzo (3244 m) in Tofano di Dentro (3238 m) označujejo vsi atributi najodličnejših dolomitskih vrhov: impresivna lepota, širni razgledi in bridka zgodovina. Čeprav so ukročene z žičnicami, gornike izzivajo s težavnimi feratami. Tako prvim kot drugim sva se želeli izogniti, zato sva izbrali nezahtevno, a dolgo krožno pot okoli Tofane di Rozes, ki naju je nagradila s fantastično visokogorsko krajino. Pred kočo Dibona sva si oprtali nahrbtnika in zakorakali po udobni mulatjeri proti koči Giussani. V vzvratnem ogledalu sva občudovali silhuete stolpov v skupinah Cinque Torri, Nuvolau, Averau in Croda da Lago, po katerih sva se potepali v minulih dneh. Prehitela naju je gruča Italijanov in naju med živahnim klepetom povabila, naj se ji pridruživa pri vzponu na vrh Tofane. Mmm? sva se spogledali, prav fletni pobje, vendar sva se iz še danes nepojasnjenega razloga pri odcepu poslovili in nadaljevali svojo pot. Od nikoder so se priteple meglice in razpredale svoje sivkaste lovke prav do tal. Nikjer v bližini ni bilo slutiti žive duše, rahlo nelagodje je posolila še misel na ločitev od simpatične družbe. Po opusteli pokrajini sva se vedno strmeje spuščali v dolino Travenanzes in upali, da ne bova zgrešili ovinka okoli težjega odseka, čez katerega je bila menda leta 1907 speljana prva železna lestev v Dolomitih. Oči na peclje! Pot se je dolgovezno vzpenjala proti sedlu Col dei Bos, ko so se oblaki na srečo razcefrali v kosmiče. Med njimi je vstala veličastna, skoraj navpična zahodna stena Tofane. Priklopila sem se na daljnogled in poiskala drobne mravljice, ki so se vzpenjale po znani ferati Lipella v za moje pojme neprehodni steni. A očitno sem se motila: mravljice so druga za drugo, pregovorno pridno, plezale proti vrhu ... Pod vojnimi ruševinami so markacije kazale proti predoru Castelleto, skozi katerega se je mogoče vrniti na izhodišče. Spustili sva se še malo niže na gozdno pot, ko sva zaslišali skrivnostno žvižganje. Saj sva res mični gospodični, pa vendar, kdo bi naju tule ogovarjal? So to »najini Italijančki«? nama je zaigralo srce. Pih, prazni upi, izza gmovja se je prikazala čredica radovednih gamsov, ki se je z varne razdalje verjetno spraševala, ali imava v malhi še kaj užitnega za pod zob. Prav nič, dragi moji, pojdite k Diboni, tudi medve upava, da kuhinje še niso zaprli. Pred kočo sva si olajšano sezuli gojzarje in si, zapredeni vsaka v svoje grešne misli, privoščili po enega tekočega italijančka; malce grenak nadomestek za zamujeno priložnost ... Muzej pod oblaki Kakšna strast žene človeka, da si drzne v na videz nedostopne stene Dolomitov? Odgovor se morda skriva v Museu delle nuvole, ki ga je visoko pod oblaki na gori Monte Rite (2181 m) nad prelazom Cibiana postavil eden največjih svetovnih alpinistov Reinhold Messner. V moderno prenovljeni vojaški utrdbi, s katere se ponuja fantastičen pogled na skoraj vse najvišje okoliške vrhove, pripoveduje razburljivo zgodovino osvajanja teh gora. Ker Monte Rite ni ravno prvovrsten gorniški cilj in je vožnja po ozki makadamski cestici za osebna vozila prepovedana (to se je pozneje izkazalo za zelo modro zapoved!), sva se postavili v vrsto za nekaj evrov vreden prevoz z džipom. S pretresenim drobovjem sva izstopili pod vrhnjo ploščadjo in čeprav že vajeni vseh presežnikov vrednih razgledov, ostrmeli nad panoramo okoli sebe. Fotografije povedo več, kot znam zapisati. Razstava umetniških del in zgodovinskih eksponatov vodi skozi dolgo in bogato tradicijo tamkajšnjega alpinizma. Posebej se dotakne 150. obletnice prvega pristopa na Pelmo, vrhunec pa doseže v impresivnem filmu, v katerem se posnetki gorske krajine zlivajo z veličastno Mozartovo glasbo. V muzejski trgovinici sem prav po žensko zapravila še zadnjo zalogo cekinov; na vsak spominek za prijatelje sem kupila, kaj morem, še po enega zase ... Izpod oblakov počitniške lahkotnosti sva se počasi vračali v realni čas in prostor. Domov grede sva se ustavili še v vasici Cibiana, znani po umetniških poslikavah hišnih fasad (»murales«), ki prikazujejo družinske zgodbe iz davnih časov, in rojstni hiši slavnega renesančnega slikarja Tiziana v kraju Pieve di Cadore. Dolomiti, ciao! m 28
Passo Giau, nad njim Ra Gusela, 2595 m 29
- Page 1 and 2: REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LE
- Page 3 and 4: Izdajatelj in založnik: Planinska
- Page 5 and 6: TEMA MESECA 4-13 Južne Japonske Al
- Page 7 and 8: Pogled na Fuji san, najbolj opevano
- Page 9 and 10: Vrh Kaikomagadakeja s šintoističn
- Page 11 and 12: Strnjeno o Japonskih Alpah Japonske
- Page 13 and 14: Kako si dobil zamisel, da bi se pre
- Page 15 and 16: tudi bela barva. Marsikdo misli, da
- Page 17 and 18: V soboto, 7. junija 2008, sta Plani
- Page 19 and 20: Janez Podobnik, slavnostni govornik
- Page 21 and 22: PZS v tednu planinstva PZS je v če
- Page 23 and 24: glede na bližnjo okolico najvišje
- Page 25 and 26: potencialne ploskve oblik vrhov kot
- Page 27 and 28: Do naslednjega obiska ne bo zapadlo
- Page 29: je švedranja rešil simpatičen ml
- Page 33 and 34: povzročala veliko težav, mnogo pa
- Page 35 and 36: Poletje je v popolnem razmahu, mi p
- Page 37 and 38: Tadeja Šubic Naše gore se spet po
- Page 40 and 41: Na Kaninu leta 1981 je bila še bre
- Page 42 and 43: Leta 1985 razširitev območja delo
- Page 44 and 45: Iz senčnih grap na ožgane planjav
- Page 46 and 47: Gora Mount Hamilton z velikim astro
- Page 48 and 49: VARNO V GORE Transport otroka v gor
- Page 50 and 51: Le pri njih bomo dobili udoben in k
- Page 52 and 53: NA TURO Pasja zgodba s srečnim kon
- Page 54 and 55: svojo glavo in da se zlijem z gorsk
- Page 56 and 57: Bella) in v dolino Mrzlega potoka i
- Page 58 and 59: pred seboj zagledal nekakšno sedlo
- Page 60 and 61: Grossvenediger - ko pokličejo Viso
- Page 62 and 63: Od koče sledimo poti nad kotlom le
- Page 64 and 65: prevozna, bodimo spoštljivi do zak
- Page 66 and 67: V svetu strmih travnatih vrhov: Sku
- Page 68 and 69: INTERVJU Križemkražem po njegovih
- Page 70 and 71: znaval tehnike reševanja. Prvovrst
- Page 72 and 73: neznanega pa je vse manj, četudi j
- Page 74 and 75: ALPINIZEM »El Niño girl« Čarobn
- Page 76 and 77: za pet- do šestdnevni vzpon, pole
- Page 78 and 79: stene. A ko sem čez nekaj dni lež
- Page 80 and 81:
Z gorami sem povezan tako rekoč od
- Page 82 and 83:
Umrl je Ignazio Piussi 1935-2008 P
- Page 84 and 85:
NAŠA SMER Samo, da ne bo prevroče
- Page 86 and 87:
Pod Kegljiščem Janez Toni Kaj se
- Page 88 and 89:
NOVICE IZ VERTIKALE Novo nad Rablje
- Page 90 and 91:
LITERATURA PZS počastila Kugyjev j
- Page 92 and 93:
na stojišču: definicija, vzrok in
- Page 94 and 95:
C ekipa PD Ljubljana Matica, v kate
- Page 96 and 97:
V nedeljo, 22. junija 2008, je Plan
- Page 98 and 99:
Kako poznamo naše gore? Nad kateri
- Page 100:
min masa: 1 kg*, izredno robustna S