Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Gora Mount Hamilton z velikim astronomskim observatorijem<br />
in so ga uporabljali za skodle, pomole, gradnjo hiš.<br />
Z žičnicami so iz tiste samote tovorili že končne<br />
izdelke – skodle. Kasneje so prenehali sekati, saj ta<br />
drevesa rastejo prepočasi – mnoga so stara preko<br />
tisoč let. Preživela so čase, ko tam ni bilo nikogar,<br />
prvotne naseljence, Indijance, prve priseljence, preživljajo<br />
tudi tretje tisočletje, elektronsko dobo. In<br />
začuda se dobro držijo, bolje kot prebivalci v bližnjih<br />
človeških mravljiščih.<br />
Take so poti v vseh obsežnih gozdovih pogorja<br />
Santa Cruz. Na obrobjih – sekvoje imajo namreč<br />
rade hlad, senco, zavetje, kotline in grape – pa rastejo<br />
vitki evkaliptusi, njihova smola diši že na daleč;<br />
še višje, na suhih slemenih, pa se drobno grmičje<br />
prepreda okrog jagodovih dreves z izrazito rdečim<br />
lesom, ne manjka pa tudi kalifornijskega hrasta. Raj<br />
za ljubitelje gozda.<br />
Zračnost<br />
Ni še dobro prišla pomlad, ki že tako zelena zimska<br />
pobočja bujno ozeleni, ko sem se prvič odpravil<br />
preko planjav parka Joseph D. Grant pod vrhom<br />
Mount Hamilton. Kot bi naš Kras očistil kamenja,<br />
ga malo nagubal in močno povečal. Goličave, po<br />
njih pa brez reda raztreseni mogočni kalifornijski<br />
hrasti, tako tršati, razvejani, da so od daleč videti kot<br />
strahovi, ki te hočejo zagrabiti v svoje lovke. Bil sem<br />
rahlo prezgoden, kajti ko zadnji zimsko-pomladni<br />
nalivi namočijo zemljo, le-ta bohotno zacveti. Sem<br />
in tja so v robu ob poti ždeli rumeno-oranžni kalifornijski<br />
maki, sicer pa je v hladnem vetru s Pacifika<br />
pokrajina še napol spala. Le nekaj ni bilo mirno –<br />
stotine podzemnih veveric, ki se, ko se jim približaš,<br />
naglo razbeže kot nekakšne podgane po planotah in<br />
odsmukajo v svoje luknje. Teh živalic je v Kaliforniji<br />
toliko, da jih opaziš šele – ko jih ni več. Planjave<br />
in gola pobočja so silno varljivi – ni videti daleč, ni<br />
videti visoko. A tam, povsem blizu morja, zaobljeni<br />
hrbti segajo kar tisoč metrov v nebo, dolžine poti<br />
preko planot pa se celo v miljah približajo dvomestnim<br />
številom (časi niso označeni). Mimogrede se<br />
pot raztegne v pet ur. Tri ure gor, dve nazaj, če pa<br />
44
Change language