1. PDF dokument (8279 kB)

Hornova smer – info Andrej Mašera
Okno v Hornovi smeri
Andrej Slak
Risala Barbara Žižič
Hornova smer v severovzhodni steni Jalovca spada med
najbolj znane klasične smeri v naših gorah. Že 1. avgusta leta
1909 jo je v solo vzponu preplezal Ferdinand Horn, odličen
plezalec takratne dobe. Smer je kljub častitljivi starosti še
vedno zelo priljubljena med alpinisti vseh generacij. Odlikujeta
jo odlična skala, vsaj na težavnejših mestih, ter slikovit
in razgiban potek. V srednjem delu je orientacijsko nekoliko
zapletena, njeni »slabosti« pa sta precej dolg dostop in sestop
z vrha Jalovca v dolino.
Dostop: Od Doma v Tamarju po markirani poti, ki se po obsežnih
meliščih približuje Jalovčevim stenam. Vzpon je dokaj
monoton, poživijo ga lepi pogledi na okolne strme stene. Ko
pridemo do najnižjega odrastka Jalovčeve stene, zavijemo
kakih 50 m desno, kjer je vstop v smer. 2.30 h.
Opis: Po lahkih žlebovih navzgor do nagnjene bele plošče ter
desno po ploščati steni (III–) do police, ki nas popelje zopet
levo do značilnega kamina (III). Skozi kamin sprva strmo
(III+), nato pa bolj položno skozi žleb na zagruščeno teraso
Kegljišče. Po grušču se povzpnemo skoraj do najviše ležeče
točke Kegljišča, kjer vstopimo v razčlenjeno steno, prekinjeno
s številnimi policami. Prečimo jo levo navzgor do velike lope
(II); ta del smeri je orientacijsko zahteven. Orientacijskim
težavam se izognemo, če že niže na Kegljišču zavijemo levo
po izraziti polici do navpičnega kamina, po katerem splezamo
naravnost do lope (IV).
Levo od lope se dvigamo po široki strmi polici (II), ko pa se
ta preobrazi v strmo zajedo, nadaljujemo vodoravno po ožji
polici do druge votline. Splezamo skoraj do njenega stropa,
nato levo do vznožja znamenitega Hornovega kamina, bolje
rečeno zajede. V spodnjem delu je dokaj svež skalni odlom, ki
je ključno mesto vzpona. Nekaj metrov je zelo težavnih (IV+,
A0), ko pa jih premagamo, se začne uživaška plezarija kakih
20 m navzgor po zajedi do previsa (IV). Obidemo ga po desni
(IV) in dosežemo zagruščen teren pod velikanskimi previsi.
Ko se povzpnemo tik do previsov, zagledamo Jalovčevo okno,
skozi katerega se zlahka povzpnemo na Jalovčevo Streho. Tu
je smeri konec, do vrha pa je še kar daleč. Streha je skrotasta
in zagruščena, vzpon po njej ni ravno prijeten. Gremo desno
do grebena, kjer se priključimo stezici, ki pripelje od SZ raza,
nadaljujemo do izrazitega skalnega skoka, ki ga preplezamo
na levi strani, potem pa po neprijetnem melišču napredujemo
do vrha. 3–4 h in še 1 h po Strehi do vrha.
Težavnost: IV+, A0/ II–III.
Sestop: Najpriporočljivejši je sestop po zavarovani plezalni
poti na Kotovo sedlo in dalje v Tamar. 3 h.
Vodniška literatura: T. Mihelič, R. Zaman. Slovenske stene.
Didakta, 2003.
85