You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
LITERATURA<br />
PZS počastila Kugyjev jubilej<br />
Dr. Julius Kugy: Iz mojega življenja<br />
v gorah − Julijske Alpe. Ljubljana:<br />
Planinska matica, 1937 (faksimile).<br />
231 str. − Priloga Pisma. Ljubljana:<br />
Planinska zveza Slovenije, 2008.<br />
[40] str.<br />
Planinska zveza Slovenija je ob 150-letnici<br />
rojstva Juliusa Kugyja izdala faksimile<br />
knjige Iz mojega življenja v gorah s<br />
podnaslovom Julijske Alpe iz leta 1937.<br />
Tedaj smo Slovenci dobili prvi prevod<br />
Kugyjevega dela Aus dem Leben eines<br />
Bergsteigers, a le tistih poglavij, ki popisujejo<br />
njegove podvige in doživetja<br />
v Julijskih Alpah. 1 Prevod je bil na pobudo<br />
Henrika Tume, drugega letošnjega<br />
slavljenca, zaupan odlični slovenski<br />
alpinistki Miri Marko Debelak.<br />
V uvodu je napisala, da je to delo o<br />
klasični dobi hribovstva v slovenskih<br />
gorah namenjeno predvsem mladini,<br />
saj bi bila brez znanja nemščine sicer<br />
prikrajšana zanj, in da bi ga moral<br />
prebrati vsakdo, ki hoče spoznati zgodovino<br />
Julijskih Alp. Kugyjevo nemško<br />
knjigo, ki »ni naša«, je skušala približati<br />
slovenskemu bralcu, kolikor se ji je še<br />
zdelo dopustno, da ne bi preveč posegla<br />
v avtorjev slog. Posebno z imeni<br />
1<br />
Prevod vse knjige z naslovom Iz življenja<br />
gornika smo dobili šele leta 1968. Delo<br />
sta prav tako odlično opravila Lilijana in<br />
France Avčin. Glejte junijsko številko naše<br />
revije (stran 22).<br />
gora se je skrbno ukvarjala, saj Kugy ni<br />
znal slovensko in je tudi zagrešil nekaj<br />
napak; odločila se je dati prednost slovenskim<br />
imenom, nemška ali napačna<br />
slovenska iz izvirnika pa je dodajala v<br />
oklepajih. Tudi ona se ni mogla izogniti<br />
omembi »tihega nestorja slovenskih<br />
alpinistov« Henrika Tume − razlike v<br />
značajih in možnostih ter podobnost v<br />
ljubezni do gora in zaslugah so dejstvo,<br />
ne morebiti izmislek letošnjega jubilejnega<br />
leta, ki si ga »delita«. Vprašanje,<br />
kateri je pomembnejši za našo gorniško<br />
zgodovino, njima ni delalo posebnih<br />
težav: drug drugega sta spoštovala<br />
in si priznavala zasluge. Iz mojega<br />
življenja v gorah je tudi lep spomenik<br />
gorskim vodnikom. Če kdo meni, da so<br />
Kugyjeve zasluge manjše, kot se prikazujejo,<br />
ker je vse dosegel z izdatno pomočjo<br />
imenitnih vodnikov, naj upošteva<br />
tudi Tumovo mnenje: Kugy ni bil le<br />
pobudnik in duhovni vodja svojih tur,<br />
ampak je tudi poiskal in izučil (!) vodnike<br />
− »napravil« jih je iz divjih lovcev in<br />
kozarjev.<br />
Knjiga vsebuje Kugyjeva predgovora<br />
k prvi in drugi izdaji ter poglavja Gorska<br />
pomlad, Scabiosa Trenta, Vzhodne<br />
Julijske Alpe, Zahodne Julijske Alpe in<br />
V Predgorju. Številnim opombam pod<br />
črto je dodala nekaj svojih (imenoslovnih)<br />
še prevajalka. Za opremo je poskrbel<br />
njen mož Edo Deržaj. V knjigi je sedem<br />
črno-belih fotografij gora. Kugyja<br />
je izdaja prijetno presenetila, saj je bil<br />
do neznane založbe sprva precej nezaupljiv.<br />
Posebno vesel je bil stiliziranih<br />
rož na platnicah: prepoznal jih je − seveda,<br />
Scabiosa Trenta!<br />
Tokratno izdajo spremlja priloga Pisma<br />
s faksimili Tumovega pisma Debelakovi<br />
ter Kugyjevih pisem Debelakovi<br />
in Deržaju. Za nemške transkripcije<br />
in prevode v slovenščino je poskrbel<br />
Boris Golec. Ni imel posebno lahkega<br />
dela, saj je Kugyjeva pisava težko čitljiva.<br />
Pisma je založbi prijazno dal na voljo<br />
prevajalkin in oblikovalčev sin Matjaž.<br />
Urednik izdaje Andrej Mašera je v<br />
spremni besedi predstavil pomen Juliusa<br />
Kugyja kot alpinista in planinskega<br />
pisatelja ter na kratko orisal življenje in<br />
delo Mire Marko Debelak. V knjižici je<br />
poobjavljen članek Franceta Avčina Ob<br />
odkritju spomenika Kugyju, kakor je izšel<br />
v Planinskem vestniku 9/53. V njem<br />
je marsikaj zanimivega o Kugyjevem<br />
rodu (»lastimo« si ga Slovenci, Italijani<br />
in Nemci!), o »mojstrovih alpinskih činitvah«,<br />
o njegovih knjigah. Avčin odločno<br />
ugovarja »majhnim dušam«, ki<br />
Kugyju očitajo bogastvo, buržujstvo<br />
in zapravljivost, ter poudarja njegove<br />
vrline. Nekoliko me je presenetil stavek<br />
»Njegovi prefinjeni naravi so bili<br />
trgovski posli preveč grobi, umazani,<br />
že nemoralni v socialističnem smislu.«<br />
Saj sem vendar prebrala Kugyjevo izjavo<br />
»V trgovskem poklicu sem našel veliko<br />
poezije in romantike.« 2 Torej ne le<br />
odličen gornik in spreten pisec, temveč<br />
tudi zanimiva (očitno tudi protislovna)<br />
osebnost − tak nas bo Kugy vedno pritegoval.<br />
Prilogo dopolnjujejo še rodoslovno<br />
drevo, delo Petra Hawline, ki<br />
kaže Kugyjeve slovenske korenine, in<br />
tri upodobitve gora − grafike Eda Deržaja.<br />
Mojca Luštrek<br />
Knjiga za ljubitelje transverzal<br />
in pohodov<br />
Nikóla Guid: Planinske obhodnice<br />
in pohodi: Opredelitev in pregled.<br />
Ljubljana: Planinska zveza Slovenije,<br />
2008. 266 str.<br />
2<br />
Dr. Julius Kugy: Delo, glasba, gore.<br />
Maribor: Založba Obzorja, 1966. Glejte<br />
marčno številko naše revije (stran 74).<br />
88
Change language