Å tevilka 53 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

10 Članki Odvetnik 53 / oktober 2011 obdolžencu, njegovim stiskam, dilemam in pomislekom, predvsem pa še naprej ohraniti senzibilnost pri reševanju kazenskih zadev: ne sme se ujeti v past, da bi zaradi časovne stiske in učinkovitostne naravnanosti podlegel splošnemu trendu čim hitrejšega in površ(insk)ega obravnavanja kazenskih zadev. Pravičnost pogajanj je tesno povezana z uspešnostjo pogajanj. Uspešna pa so lahko le pogajanja med dvema enakovrednima strankama, ki se končajo s sporazumom, sprejem ljivim za obe pogajalski strani. Izpogajani rezultat nima ne zmagovalcev ne poražencev. To pa pomeni, da morata biti stranki aktivni in asertivni, saj to preprečuje prevlado in vsiljevanje volje ene stranke nad drugo. Spretnost pogajanj je tako odvisna zlasti od tega, koliko bosta obe stranki, glede na svoje sposobnosti, znanje ter interes, znali obstoječe dokaze predstaviti in razložiti v svojo korist. 21 Zaključek Zagovorniki v kazenskem postopku imajo že zdaj težko nalogo: braniti obdolžence kaznivih dejanj, ki se, vsaj če je sistem dokaznih standardov delujoč in torej preprečuje preiskovanje vsega in vsakogar, večinoma izkažejo za krive. Kmalu pa bodo postavljeni še pred težjo nalogo: pogajati se bodo morali s tožilcem in preprečevati neformalen pritisk na obdolženca, da ne bo (prehitro, nepremišljeno in neinformirano) priznal krivde. Naučiti se bodo morali spretne argumentacije, ko bodo svoji stranki zagotavljali, da molk in pasivnost nimata nikakršnih negativnih posledic (saj ga ščiti domneva nedolžnosti, ki sicer resda izgublja pomen), tožilec pa jo bo hkrati soočil z dejstvom, da bo v primeru priznanja »sedela dve leti manj«. 21 Šugman, K. G.: Dokazne prepovedi v dokaznem postopku: Meje (samo)omejevanja države, Bonex, Ljubljana 2000, str. 60. Če bodo pogajanja o priznanju krivde resnično zaživela, se bo dinamika kazenskega postopka povsem spremenila. Sodišča bodo razbremenjena dolgotrajnih postopkov, odvetniki pa bodo zaradi obvezne formalne obrambe obdolžencev v postopku pogajanj obremenjeni z večjim številom zadev. In to zadev, ki bodo zahtevala njihovo aktivno udeležbo. 22 Pri tem bodo morali paziti, da ekonomska učinkovitost (sploh) ne bo postala vodilo in da bo zaupna komunikacija z obdolženci ostala osnovno vodilo dobrega zastopanja. Upam si trditi, da je zaupen odnos za uspešnost pogajanj in poštenost končnega rezultata še toliko pomembnejši. Ne nazadnje bo materialna resnica, pa naj se sliši še tako paradoksalno, pogajanjem navkljub ostala glavno vodilo kazenskega postopka. Odločb ESČP o problematiki pritiska, ki ga ustvarjajo pogajanja o priznanju krivde na obdolženca, in vlogi zagovornika pri odvračanju tega pritiska še ni. Glede na splošni trend uvajanja takih in drugačnih različic pogajanj o priznanju krivde v evrokontinentalne postopke pa jih lahko kmalu pričakujemo. Kako bo odločilo, je težko predvideti. Načeloma pa Svet Evrope pozdravlja hitrejše reševanje kazenskih zadev, 23 saj je za uresničevanje poštenosti postopka pomembna tudi pravica do sojenja v razumnem roku. 22 Po izsledkih Bošnjakove raziskave lahko aktivnost odvetnikov predstavlja oviro: »Obramba najpogosteje uporablja pasivno taktiko (okrajna 89 odstotkov, okrožna 71 odstotkov) […]« (poudarila A. T.), glej: Bošnjak, M.: Strnjeni povzetek pomembnejših ugotovitev in predlogov raziskave, v: Bošnjak, M. (ur.): Potek kazenskih postopkov v Republiki Sloveniji, Pravna praksa, Ljubljana 2005, str. 449. 23 Glej Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope glede poenostavitve kazenskega pravosodja, št. R (87) 11 z dne 17. septembra 1987. Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: Andrej Razdrih Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Sinet, d. o. o., Hrastnik Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel.: 01/300 34 20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: odvetniska.zbornica@siol.net Naročnina za leto 2011: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2500 izvodov Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.
Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki 11 dr. Luigi Varanelli Zastaranje v mednarodnem zasebnem pravu Primerjalnopravni pregled ureditve zastaranja v različnih državah kaže, da vsak nacionalni pravni red različno in samostojno ureja ta institut. Pravni redi urejajo samostojno t. i. splošno ureditev zastaranja (tj. prekinitev in zadržanje zastaranja, vprašanja, povezana z vštevanjem časa prednikov, ipd.) in tudi ureditev zastaralnih rokov. Nekateri pravni redi namreč določajo daljše, drugi pa krajše zastaralne roke. Vprašanje zastaranja v mednarodnem zasebnem pravu je torej aktualno in ima praktičen pomen. Aktualno zato, ker je vedno več slovenskih poslovnih subjektov, ki trgujejo oziroma pridobivajo blago iz tujine, praktično pa, ker je izid pravde pogosto odvisen ravno od prava, ki se uporablja v konkretnem primeru, saj so lahko zastaralni roki in pogoji pretrganja zastaranja zelo različni od države do države. Pravna narava instituta zastaranja Bistvo določil mednarodnega zasebnega prava je določitev prava, ki se ga uporablja pred sodiščem, kjer teče postopek. Sodišče mora namreč ugotoviti, ali se za določeno razmerje z mednarodnim elementom uporablja lex fori (tj. pravo države sodišča) ali lex causae (tj. pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano). Pri obravnavanju tega vprašanja je treba upoštevati tudi pravilo, da se pred sodiščem vedno uporabljajo norme procesnega prava države, kjer sodišče sodi, medtem ko so norme materialnega prava, na podlagi katerih sodišče sodi, lahko tudi tuje. Povedano drugače: rečemo lahko, da sodišče vedno uporablja domača procesna pravila (ne glede na to, gre za razmerje z mednarodnim elementom), medtem ko lahko za razrešitev konkretnega primera uporablja materialnopravna pravila tuje države, če tako določajo določbe mednarodnega zasebnega prava države, kateri pripada. Ko govorimo o zastaranju terjatve, je torej predhodno vprašanje, ali je zastaranje institut procesnega ali materialnega prava. Če gre namreč za institut procesnega prava, sodišče uporablja pravila in zastaralne roke države, kjer se sodi (lex fori), če pa gre za institut materialnega prava, lahko sodišče uporablja pravila zastaranja tuje države, če se za osnovno obligacijsko razmerje uporabljajo pravila materialnega prava te države (lex causae). Starejša pravna teorija, ki se večinoma sklicuje na avtorje pravnih sistemov common law, šteje zastaranje za institut procesnega prava, zaradi česar se za zastaranje uporabljajo pravila lex fori. 1 Novejša pravna teorija pa šteje zastaranje za institut materialnega prava, 2 kar v praksi pomeni, da se za zastaranje uporabljajo pravila, ki veljajo za materialnopravno razmerje. 3 To pomeni, da mora slovensko sodišče, 1 Prim. Scoles, E. F., Hay, P., Borchers, P. J., Symeonides, S. C.: Conflict of Laws, West Group, St. Paul, 2000, str. 125 in nasl. 2 Obširno o institutu zastaranja glej pri Varanelli, L.: Zastaranje obveznosti, Pravna praksa, št. 7-8/2007, Priloga, str. I in nasl. 3 Prim. Geč Korošec, M.: Mednarodno zasebno pravo, I. knjiga, Splošni del, ČZ Uradni list, Ljubljana, 1994, str. 126. kadar za konkretno obligacijsko razmerje uporablja tuje pravo, uporabljati tudi tuja pravila zastaranja. Stališče, na podlagi katerega se za zastaranje uporabljajo pravila lex causae, je potrjeno tudi v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). V točki (d) 1. § 12. člena navedene Uredbe je namreč določeno, da pravo, ki se uporablja za pogodbo, ureja »različne načine prenehanja obveznosti, prekluzijo in zastaranje terjatev«. Podobno določbo najdemo tudi v točki (h) 15. člena Uredbe (ES) 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II). Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) 4 predpisuje pravila, ki so enaka že navedenim evropskim uredbam. V 8. členu je določeno, da se za zastaranje uporabi pravo, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma pravnega dejanja. Lahko torej z gotovostjo zaključimo, da bo slovensko sodišče uporabilo tista pravila zastaranja, ki jih določa pravo, ki ureja materialnopravno razmerje. Obseg uporabe pravil o zastaranju Zakon, ki ureja vsebino pravnega posla ali pravnega dejanja, torej določa tudi pogoje zastaranja. Gre za pomembno, a v praksi prepogosto spregledano ugotovitev, saj je od vsebine ureditve zastaranja odvisna marsikatera pravda. V nadaljevanju bom na kratko opozoril na najpomembnejše situacije, kjer lahko obstajajo pomembne razlike v ureditvi instituta zastaranja: 1. Lex causae določa, ali lahko določena pravica zastara. V slovenskem pravnem redu na primer obstajajo nekatere pravice, ki ne zastarajo. To so osebnostne pravice 5 (na 4 Ur. l. RS, št. 56/99 in 45/08 – ZArbit. 5 Prim. Sajovic, B.: Osnove civilnega prava, Splošni del, ČZ Uradni list, Ljubljana, 1994, str. 90 in nasl.
Page 1 and 2: Odvetnik 48 / junij 2010 1 Odvetnik
Page 3 and 4: Odvetnik 53 / oktober 2011 Uvodnik
Page 5 and 6: Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki
Page 9: Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki
Page 31 and 32: Odvetnik 53 / oktober 2011 Intervju
Page 33 and 34: Odvetnik 53 / oktober 2011 Intervju
Page 35 and 36: Odvetnik 53 / oktober 2011 Odvetni
Page 37 and 38: Odvetnik 53 / oktober 2011 Odvetni
Page 39 and 40: Odvetnik 53 / oktober 2011 Iz dela
Page 41 and 42: Odvetnik 53 / oktober 2011 Mednarod
Page 43 and 44: Odvetnik 53 / oktober 2011 Mednarod
Page 45 and 46: Odvetnik 53 / oktober 2011 Sodna pr
Page 47 and 48: Odvetnik 53 / oktober 2011 Sodna pr
Page 49 and 50: Odvetnik 53 / oktober 2011 Prikazi
Page 51 and 52: Odvetnik 53 / oktober 2011 ARS 51 Z
Page 55 and 56: Odvetnik 53 / oktober 2011 Pravna z
Page 57 and 58: Odvetnik 53 / oktober 2011 Rekreaci
Page 59: Odvetnik 53 / oktober 2011 Avtorski

Å tevilka 53 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?