Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki
25
več odvetniških podatkov zase oziroma da lahko opraviči
odvetniško delo in ga loči od lobiranja. 5
Odvetniki – lobisti
1. Vprašanje, kdaj odvetnik deluje tudi kot lobist, je
torej kazuistično, fluidno in nejasno. Na primer, odvetnika
najamejo za svetovanje v neki zadevi, da za stranko
nekaj uredi, da gre do predsednika sodišča, da gre do občinskega
referenta – vse to z namenom, da bi zadeva hitreje
potekala, da bi bilo delo boljše, da bi bila rešitev ugodnejša.
Četudi odvetnik ni registriran kot lobist, v takih
primerih deluje kot lobist. Ni ga odvetnika, ki se mu ne
bi to pripetilo. V večini primerov pa to ni problem, ker je
tako delo redko in kratkotrajno. Če pa odvetnik to počne
pogosto oziroma sistematično in ni registriran, je to lahko
problem. Menim, da je lobiranje dejavnost, ki je odvetništvu
po naravi dela blizu, in da je registracija le uvajanje
reda na tem področju. Načeloma odvetniki ne bi smeli
biti proti temu, da se neka dejavnost zakonsko regulira in
nadzira. Po vzoru CCBE pa bi vsak odvetnik seveda moral
ločiti obe dejavnosti – odvetništvo in lobiranje. To bi moral
biti sposoben zagovarjati in o tem ustrezno poročati.
Povsem enako velja že zdaj, če odvetnik dela kot profesor,
prevajalec, publicist ipd.
2. Ni zakonskih ovir, da odvetnik ne bi bil registriran
kot lobist. ZIntPK določa, kdo ne more biti lobist (na primer
javni uslužbenec, neprišteven, kaznovan). Lastnost
odvetnika ni taka, da bi po zakonu onemogočala lobiranje.
Če bi sprejeli predlagani sklep, da se odvetnik ne sme
registrirati kot lobist, bi sami sebi onemogočali opravljanje
dejavnosti lobiranja.
Ali je kaj funkcionalnosti v tem, da odvetnikom ožimo polje
dela oziroma jim prepovedujemo delovanje brez zares
tehtnega razloga? Menim, da ne. OZS bi si morala prizadevati,
da bi lahko njeni člani delovali na čim več področjih,
ne pa na čim manj področjih. Vse kaže, da bo v Sloveniji
vedno več odvetnikov, zato bodo ob relativno enakem
obsegu zaslužka na trgu (ali celo njegovem zmanjševanju)
vedno tanjše rezali tržni kolač. Prepričan sem, da ni dobro,
da članom OZS brez zelo tehtnega razloga odvzamemo
pravico do dela na nekem področju.
3. Trditev, da je »meja med lobiranjem in korupcijo
zelo tanka«, je nedokazana, pa tudi napačna. Tak
vtis imajo mogoče nekateri posamezniki v Sloveniji, a
po svetu to ne velja več. Res je, da je bilo v ZDA nekaj
hudih škandalov v zvezi z lobiranjem, vendar ne v povezavi
s korupcijo, temveč le v povezavi s prevelikim vplivom,
ki so ga imeli lobisti. V Washingtonu je lobiranje
zelo razširjena dejavnost in nekateri so s pomočjo lobiranja
bajno obogateli, s čimer je povezano tudi nekaj velikih
škandalov. Vendar je bilo mnogo škandalov povezanih
tudi z odvetniki, ki niso delovali kot lobisti. Zato
med tema dvema dejavnostima ni nobene dokazane korelacije.
Da je lobiranje kvazikoruptivna dejavnost, je stereotip –
in to napačen (podobno je v raziskavah javnega mnenja,
ki kažejo, da so odvetniki zelo koruptivni, pa za tako ljudsko
mnenje ni prav nobene podlage). Slabo bi bilo, če bi
OZS pri svojem odločanju sledila kakršnemukoli nedokazanemu
stereotipu. Korupcija je izrecno prepovedana
tudi pri lobiranju in če do nje pride, pač pride. 6
4. Tudi pojasnilo, da ni jasno, kako bi bil odvetnik plačan
za lobiranje, ni utemeljeno. Plačan bi bil na podlagi
pisnega dogovora s stranko, tako kot se lahko odvetnik
povsem zakonito dogovori za plačilo v vsaki zadevi.
5
Problem torej sploh ni v tem, ali se odvetnik registrira kot lobist ali ne, ampak v
tem, da se mu lahko pri delu očita, da je prikrit lobist. Takrat mora imeti odvetnik
možnost, da pove: res sem delal za to interesno skupino, v tej zadevi, res se je v zvezi
s to zadevo lobiralo v parlamentu, a) ampak jaz nisem deloval kot lobist, izdelal
sem le pravna mnenja oziroma dajal pravne nasvete in nudil pravno pomoč, torej:
deloval sem samo kot odvetnik in nisem dolžan nikomur poročati, ali b) deloval
sem kot lobist in bom poročal.
6
Pri tem ni odveč opozoriti:
–
v Sloveniji še ni bilo obsodbe lobista zaradi korupcije, pa tudi nobenega resnega
časopisnega škandala v zvezi s to temo;
–
osebe, do zdaj vpisane v register lobistov, ne dajejo vtisa koruptivne skupine,
nasprotno, dajejo vtis ugledne skupine občanov;
–
nepravilno delovanje nekega lobista seveda lahko okrni ugled odvetništva, ampak
prav toliko kot katerakoli odvetniška dejavnost kateregakoli odvetnika, ki se
izvaja nepravilno.