Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 Mednarodna dejavnost
43
– pristop v državah članicah naj bo čim bolj enoten, sicer
je pri čezmejnem opravljanju pravnih storitev težko
uporabljati pravila in učinkovito ukrepati;
– zbornice naj odvetnike intenzivneje usmerjajo k temu,
da bodo v praksi uporabljali indikatorje za identificiranje
sumljivih transakcij ter o njih poročali;
– pregleda naj se stanje po državah članicah, da se natančneje
ugotovi učinkovitost boja proti pranju denarja
in financiranju terorizma;
– ustanovi naj se javno-zasebna družba, ki bo preverjala
avtentičnost osebnih in korporacijskih dokumentov, ki
jih stranke predložijo odvetnikom;
– uvede naj se »inteligentno poročanje«; gre za vprašanje,
ali naj se poroča o vseh sumljivih transakcijah ali
le o tistih, kjer obstaja utemeljen sum, da gre za pranje
denarja;
– če transakcijo, pri kateri je sodeloval odvetnik, prijavi
tretja oseba, naj pristojni organ od odvetnika zahteva
pojasnila, zakaj transakcije ni prijavil;
– obravnavajo naj se pobude glede javne dostopnosti podatkov
o politično izpostavljenih osebah in opredelijo
naj se »osebe, za katere je znano, da so povezane« s
politično izpostavljenimi osebami;
– obravnava naj se uvedba dodatnih zahtev za transparentnost
in podatke o strukturi skupin z namenom, da
se lažje identificirajo dejanski lastniki, in opredeli izraz
»nadzor nad organizacijo«;
– uvedejo naj se merila za identifikacijo stranke, ki bodo
prilagojena majhnim pisarnam;
– identifikacija stranke naj bo mogoča v razumnem časovnem
obdobju, in ne vedno ob vzpostavitvi razmerja;
– obravnava naj se boljša usklajenost med direktivami na
področju preprečevanja pranja denarja in varstva osebnih
podatkov;
– podrobneje naj se pojasnijo dolžnosti poročanja za odvetnike
in opredeli izraz »pravno svetovanje«;
– zagotovi naj se pomoč zbornic v postopkih poročanja.
2. Odbor za izobraževanje je obravnaval t. i. komunikacijo,
ki se pripravlja za Evropsko komisijo, saj želi ugotoviti
dejansko stanje in pripraviti standard za dobro prakso
na področju metod izobraževanja, ki ga organizirajo zbornice
s poudarkom na čezmejnim izobraževanjem. CCBE
ugotavlja, da poleg klasičnega izobraževanja v obliki seminarjev
in predavanj, ki ga organizirajo tudi OZS in območni
zbori, zbornice izvajajo še številne druge oblike izobraževanja.
Na primer, nemška zbornica organizira odvetniško
akademijo, francoski kolegi imajo dobre izkušnje
s predstavitvami na DVD-jih, ki so na razpolago odvetnikom
(prikaz celotnega kazenskega postopka z materialnopravnega
in procesnega vidika ipd.), ponekod se izvaja izobraževanje
na daljavo (e-learning), v večini primerov pa
je vse omejeno na nacionalno raven. V okviru čezmejnega
izobraževanja nekatere zbornice organizirajo konference
z odvetniki sosednjih držav, kjer se obravnavajo praktična
vprašanja glede čezmejnega opravljanja storitev, prav
tako zbornice nudijo možnost udeležbe na poletnih strokovnih
izpopolnjevanjih v tujini, sodelujejo pri izmenjavi
ali praksi v tujini oziroma ju omogočajo itd.
V zvezi s tem CCBE razmišlja tudi o posebni platformi,
namenjeni izobraževanju, kjer bi bili na voljo podatki o
vseh oblikah izobraževanja, ki bi bile na razpolago v določenam
trenutku. Mnenje članov odbora je bilo, da bi bila
taka platforma verjetno uporabna, vendar je vprašljivo,
ali bi neka zapletena platforma služila namenu in ali ne bi
enostavno zadoščala nadgradnja portala E-pravosodje.
Poleg tega se Evropska komisija ukvarja tudi z vprašanjem
vrednotenja izobraževanja, saj je kakovost izobraževanja
bistvenega pomena. Glede na razpravo na odboru se
vrednotenje v praksi očitno še ne izvaja prav intenzivno,
se pa zbornice s tem že ukvarjajo in pripravljajo sisteme
vrednotenja.
OZS torej na področju izobraževanja čaka še veliko izzivov
in možnosti za razvoj, o katerih bi v interesu članstva
vsekakor kazalo resno razmisliti. To velja zlasti za uvedbo
obveznega trajnega izobraževanja odvetnikov, za nove
oblike izobraževanja, ki bi jih zbornica ponujala poleg že
uveljavljenih klasičnih oblik, in tudi za vrednotenje izobraževanja.
Poudarek razprave je namreč bil, da ni dvoma
o tem, da delo odvetnikov postaja čedalje bolj zahtevno,
kar zahteva, da se odvetniki trajno izobražujejo in da
zbornice tako izobraževanje ne le omogočajo, ampak od
odvetnikov tudi zahtevajo in njegovo kakovost ne nazadnje
tudi ocenjujejo.
3. Odbor za človekove pravice je med drugim obravnaval
predlog, kako bi optimizirali sodelovanje in izmenjavo
informacij med odvetniki. Ena izmed idej je, da bi
se CCBE vključila v strokovno socialno omrežje LinkedIn.
Poleg tega smo razpravljali tudi o ideji, ali naj se v postopkih
pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v
Strasbourgu uvede obveznost plačila sodne takse. Samo
sodišče temu izrazito nasprotuje, je pa ta ideja povezana
s tem, da naj bi bilo uvedeno obvezno zastopanje po
odvetniku pred tem sodiščem. V letu 2012 naj bi članice
Sveta Evrope o tem ponovno razpravljale, do takrat pa se
bo oblikovalo stališče CCBE. Predlogi oziroma pripombe
s strani članic so seveda dobrodošli in dobro bi bilo,
da upravni odbor OZS to vprašanje obravnava in sprejme
stališče.
4. Odbor za deontološki kodeks je predstavil komentarje
posamičnih članic na spremenjeni predlog določbe
o konfliktih interesov, saj imajo članice zelo različne zakonske
rešitve in s tem povezano različno prakso. V skandinavskih
državah, na Nizozemskem, v Nemčiji, Belgiji
in Avstriji so določila izredno stroga, kar se kaže zlasti v
nemožnosti sestavljanja pogodb za stranke, četudi ne gre
za konfliktnost razmerij (na primer v nepremičninskih