Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki – primerjave
27
Nekaj primerov izračuna odškodnin
• Škoda na zdravju (danno biologico)
Starost
Invalidnost (v %) Vrednost točke 18 45 60
koef. 0,915 koef. 0,780 koef. 0,705
5 1.718,21 7.861 6.701 6.057
30 5.769,76 158.380 135.012 122.030
80 11.101,03 812.595 692.704 626.098
100 11.340,20 1.037.628 884.536 776.955
• Tabele predvidevajo tudi višino odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru smrti bližnjega sorodnika:
od
do (v evrih)
– za vsakega starša zaradi izgube otroka 154.350 308.700
– za otroka zaradi izgube enega od staršev 154.350 308.700
– za pokojnikovega zakonca ali osebo, ki je s pokojnikom živela
dalj časa v trajajoči življenjski skupnosti 154.350 308.700
– za brata oziroma sestro 22.340 134.040
– za stare starše zaradi izgube vnuka 22.340 134.040
Sodišče se sklicuje tudi na 65. člen Zakona o sodnem
redu, odobrenega s Kraljevim odlokom z dne 30. januarja
1941, št. 12, ki predpisuje, da je vloga kasacijskega sodišča
zagotavljati »enotno razlago zakona« in da ima zato
pravico in dolžnost narekovati kriterije, ki so potrebni za
zagotavljanje enotne razlage zakonskih predpisov, kar pomeni
tudi določiti okvirne kriterije za odmero odškodnine
zaradi poškodb.
Sodišče še navaja, da je treba 1226. člen Civilnega
zakonika, 2 ki predvideva, da se višina nepremoženjske
škode določa po načelu pravičnosti oziroma proste presoje
(equitas), razlagati upoštevaje 3. člen italijanske ustave,
ki določa enake pravice za vse, predvsem na področju t. i.
temeljnih pravic, med katere spada tudi pravica iz 32. člena
Ustave. 3 Ta določa, da je varovanja zdravja temeljna in
neodtuljiva pravica.
Zadeva je prišla na vrhovno sodišče na podlagi pritožbe
mladeniča, ki je zaradi poškodb v prometni nezgodi, povzročeni
po krivdi tretje osebe, postal 100-odstotni invalid.
Prizivno sodišče v Bariju je denarno odškodnino odmerilo
v višini, ki je bila za približno tretjino nižja od zneska, ki
bi mu pripadal, če bi sodišče upoštevalo milanske tabele.
Kasacijsko sodišče je menilo, da je bila v konkretnem primeru
pritožba sprejemljiva, saj niso bili upoštevani kriteriji
pravičnosti (1226. člen Civilnega zakonika) in enakosti
(3. člen Ustave).
2
Člen 1226 Civilnega zakonika – Pravična odmera odškodnine. Če se višina
škode ne more natančno dokazati, jo sodnik odmeri po načelu pravičnosti.
3
Člen 32 Ustave: »Republika skrbi za zdravje kot temeljno pravico posameznika
in korist skupnosti ter zagotavlja revnim brezplačno zdravstveno oskrbo.«
Približno 60 odstotkov italijanskih sodišč se je pri odločanju
sklicevalo na milanske tabele (prvič so izšle že davnega
leta 1995, tej izdaji so periodično sledile druge, ki
so upoštevale rast življenjskih stroškov, zadnja je iz leta
2009), tista, ki se niso, pa so se sklicevala na sodno prak so,
ki je predvsem na sodiščih na jugu Italije priznavala precej
nižje odškodnine. Vrhovno sodišče je zato menilo, da
je poenotenje odmere odškodnin nujno, da bi se odpravile
krivice.
Ob razglasitvi milanskih tabel za splošno veljavne je vrhovno
sodišče sicer poudarilo, da te niso dosledno obvezujoče
(kadar po presoji sodišča v konkretnem primeru
obstajajo posebne okoliščine, ki opravičujejo višjo ali nižjo
odmero odškodnine).
Vladni predlog zakonskega odloka z
dne 3. septembra 2011
Kot da ne bi bilo dovolj novosti na tem področju (in seveda
tudi različnih interpretacij s strani pravne znanosti
in sodne prakse), je vlada takoj po že omenjeni sodbi kasacijskega
sodišča št. 12408 z dne 3. avgusta 2011 sprejela
predlog zakona, ki predvideva enotno tabelo poškodb,
nastalih v prometu motornih vozil in polovil za trajne posledice
od 10 do 100 odstotkov, in sicer za določitev nepremoženjske
škode. Sicer je že Zakonik o zavarovanju
(odobren z zakonskim odlokom št. 209 z dne 7. septembra
2005) v 138. členu predvideval sestavo »specifične
enotne tabele za celotno območje« in navedel kriterije za
odobritev višine odškodnine za škodo na zdravju, in sicer
za trajne posledice (lesioni) od 10 do 100 odstotkov.