Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Odvetnik <strong>53</strong> / oktober 2011 Članki – primerjave<br />
29<br />
Brane Gorše<br />
Zemljiška knjiga na Hrvaškem<br />
V zadnjem času je v Sloveniji kar precej polemik o novostih, saj so se 1. maja začela uporabljati nova<br />
pravila zemljiškoknjižnega postopka tako glede poslovanja sodišča navznoter kot tudi glede poslovanja<br />
sodišča s strankami. 1 Množica različnih stališč je seveda povsem logična, saj vsaka novost v dosedanji<br />
utečeni način dela vnaša nemir in različna vprašanja o funkcioniranju novosti pri vsakdanjem delu<br />
odvetnika.<br />
1<br />
V vsakdanjem življenju pa se slovenski odvetniki (in tudi<br />
fizične osebe) srečujemo tudi z vprašanjem zemljiške<br />
knjige na Hrvaškem, kar je posledica številnih nepremičnin<br />
v lasti zlasti slovenskih fizičnih oseb na Hrvaškem. V<br />
nadaljevanju bom na kratko prikazal ureditev in delovanje<br />
zemljiške knjige pri sosedih. Hrvaška država je pred leti<br />
začela s posodabljanjem zemljiških knjig in tudi katastra<br />
s pomočjo posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj,<br />
in sicer z enotnim informacijskim sistemom ter digitalizacijo<br />
navedenih evidenc.<br />
Dostop do zemljiške knjige v elektronski obliki, ki jo sicer<br />
vodijo občinska sodišča, je brezplačen in mogoč tudi iz<br />
tujine brez kakšnih posebnih težav. Dostopi so mogoči na<br />
podlagi podatka o sodišču in katastrski občini ter podatka<br />
o parcelni številki ali zemljiškoknjižnem vložku (tako kot<br />
v Sloveniji do 1. maja 2011).<br />
Zanimiv je način vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov, saj<br />
nudi svojevrstno zaščito strank v pravnem prometu. Zemljiškoknjižni<br />
predlog je sicer mogoče vložiti prek pošte,<br />
veliko bolj zanesljivo pa je osebno vročanje v sprejemni<br />
pisarni zemljiške knjige. V takem primeru referent pregleda<br />
predlog, in sicer ali je popoln, ob istočasnem vpogledu<br />
v vložek, v katerem se nepremičnina, ki je predmet predloga,<br />
vodi. To seveda pomeni, da se sprejme le predlog,<br />
1<br />
Zakon o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 59/90 in<br />
25/11).<br />
ki je popoln in bo na njegovi podlagi tudi dosežen ustrezen<br />
vpis. Če je predlog popoln, tj. če so priložene vse listine<br />
in plačana sodna taksa, referent plombiranje vložka izvede<br />
pred stranko.<br />
Posebnost hrvaške zemljiške knjige je tudi ta, da se lahko<br />
v elektronski obliki spremlja nepravdni spis, v katerem<br />
je vpisano, kdaj je bil predlog vložen, kako in kdaj je bilo<br />
o njem odločeno in kdaj je ustrezen sklep oddan v odpremo.<br />
Nemalokrat je tako mogoče ob povratku v Slovenijo<br />
že videti, da je bilo predlogu, vloženemu pred nekaj urami,<br />
ugodeno. Vse to pa seveda zagotavlja precejšnjo pravno<br />
varnost pri poslovanju z nepremičninami na Hrvaškem.<br />
Praksa kaže, da je večina predlogov rešenih v<br />
nekaj dneh, vpis v zemljiško knjigo pa je uresničen<br />
v približno dveh ted nih. Seveda so tudi izjeme, ki<br />
se nanašajo na nepremičnine v Dalmaciji in vpis<br />
etažne lastnine v večstanovanjskih objektih v<br />
večjih mestih. Lastninska pravica na nepremičnini –<br />
tako kot v Sloveniji – pa se pridobi šele z ustrezno<br />
vknjižbo v zemljiški knjigi.<br />
Da članek pri bralcih ne bi vzbudil kakšnih dvomov,<br />
naj poudarim, da neposredno zastopanje stranke<br />
po slovenskih odvetnikih na Hrvaškem seveda ni<br />
mogoče.