Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 Intervju
31
pravna oseba), lahko vidiš vse svoje nepremičnine, ne glede
na to, da so bile prej vpisane v različnih vložkih ali podvložkih.
Vložek je bil potreben zgolj v ročni zemljiški knjigi.
Že osnovni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) iz leta
2003 je bil usmerjen k ukinitvi vložkov, saj je določal, da
se v informatizirani zemljiški knjigi vsaka nepremičnina
vpiše v svoj vložek.
Ali ste se pri tokratni informatizaciji pri kom zgledovali
ali ste orali ledino?
Ne, pri nikomer. Tako kot tudi pri sodnem registru in
e-vemu ni bilo zgledov. Zdaj nam pa vsi zavidajo.
Kolega Brane Gorše v tej številki Odvetnika (na str.
29) za primerjavo prikaže delovanje hrvaške zemljiške
knjige, ki ni tako napredna kot naša, vendar zadeve
dosti bolj enostavno delujejo.
Uporaba spletne aplikacije omogoča elektronsko vlaganje
predlogov tako, da se hkrati samodejno odpre nova Dn
zadeva in vpiše plomba ter je plomba na rednem izpisu vidna
že nekaj sekund po oddaji predloga. Prav tako lahko
(brezplačno) v času delovanja sistema (od 8. ure zjutraj
do 20. ure zvečer) sam pridobiš različne izpise (npr. tudi
izpis za izvedeno pravico) ali izvedeš vpogled v Dn spis.
Bi lahko rekli, da vodite ta projekt? Na vas se je namreč
usul plaz kritik …
Vsebinsko ga vodim, tehnično pa si tega seveda ne domišljam.
Tehnično ga vodijo inženirji na centru za informatiko
Vrhovnega sodišča in ga podpirajo.
Že dvajset let ne berem časopisov. Spomnim se, kako je
bilo pri sodnem registru in e-vemu, pri čemer je bilo pri
sodnem registru bistveno lažje, ker je bilo le do enega
meseca zaostankov. Prva dva meseca so bili časopisi polni
kritik … V četrtem mesecu so na sodnem registru že
prišli na čisto oziroma – tako kot je bilo načrtovano – da
je najpozneje v štirih delovnih dneh od vložitve predloga
odločeno o vpisu. Potem pa ni nihče več nič pisal. Če
podkrepim: velika revizijska hiša KPMG je na nekem pregledu
povprašala, kako dobijo podatke o strankah, in smo
jim pokazali, da na enem portalu dobiš čisto vse – pravne
in poslovne podatke o strankah – in so bili izjemno presenečeni.
Tega pa ni znal noben medij pohvaliti …
Čemu pa potem pripisujete tako velik odpor?
Zame so glavna potrditev učinkovitosti sistema sodniški
pomočniki. Drugi mesec, torej junija, so že naredili toliko,
kot je bil povprečen obseg v preteklem letu. Julija in avgusta
so naredili, in sicer ne glede na to, da je bila manj kot
60-odstotna zasedenost zaradi dopustov, enako (po dvajset
tisoč), pravi rezultati pa se bodo začeli kazati šele do
novega leta, saj so že rešili polovico starih zadev (začetih
pred 1. majem 2011). Velika prednost je, da polno zasedena
sodišča ne dobivajo novih zadev, ampak jih dobivajo
sodišča, ki nimajo veliko starih zadev (npr. Jesenice, Radovljica,
Ptuj, Murska Sobota) in ki zdaj rešujejo med 200
in 250 zadev na mesec, pred tem pa so jih reševali po 150.
Nov sistem in nova organizacija potrebujeta neko obdobje
konsolidacije. Sproti se rešujejo vsa vprašanja, ki se pojavijo,
odpravljajo napake itd. Prednost je bila tudi, da je
bilo šolsko okolje odprto že od lani novembra, uporabljali
so ga vsi, razen odvetnikov. Če vaša Odvetniška zbornica
Slovenije (OZS) – vsa obvestila so bila namreč poslana
tudi na OZS, na Notarsko zbornico in na Državno
pravobranilstvo – ni posredovala informacij naprej, ker je
morda pričakovala, da se to ne bo zgodilo ali da bodo lahko
projekt kakorkoli preprečili, pa za to nisem odgovorna.
Vsi drugi so to šolsko okolje s pridom uporabljali, da so se
navadili nove logike.
Zakaj niste najprej vseeno poskusili na pilotskem projektu,
na primer na nekem manjšem sodišču?
Tega vprašanja ne razumem. Kakšen pilotski projekt? Kaj
nam bi pa to pomenilo? Zemljiška knjiga je namreč zgolj
ena in to se ne da!
Zdaj pa še nekaj konkretnih vprašanj. Notarji so mi
povedali, da je eden izmed problemov, da ne vidijo,
komu je zadeva dodeljena, tako kot denimo v sodnem
registru?
Zakaj bi pa to morali videti? Saj notarji urgenco vložijo
elektronsko. Vrstni red namreč nima nobene zveze z informatizacijo.
Tudi prej je veljal vrstni red. To ni nič novega,
vrstni red velja od Marije Terezije naprej. Zdaj je prvič
tako, da referenti vidijo, katera zadeva je na vrsti, pri prejšnji
aplikaciji namreč to ni bilo dosledno mogoče. V novi
aplikaciji se plomba samodejno vpiše ob vložitvi predloga.
Ni več izgovora, da so pozabili plombirati, potem pa se
je to ročno vpisalo.
Nekaj problemov naj bi bilo tudi s taksami?
Taksa je določena od vrednosti nepremičnine. Zavzemala
sem se za ukinitev taks in v veliki meri sem uspela – v resnici
jih ni več za osebne služnosti. So zgolj še za res premoženjske
pravice (hipoteka, zemljiški dolg in zaznamba
vrstnega reda). Pri nepremičninah sem se zelo borila,
da bi bila taksa fiksna, ker delo sodišča ni odvisno od
vred nosti nepremičnine. Ampak to je bil velik problem …
Lahko bi rekli, da je en predlog ena taksa, ali pa še bolj
pravično – ena nepremičnina ena taksa. To bi bilo po mojem
mnenju pošteno, pregledno in enostavno. Uspela sem
vsaj toliko, da so malo bolj jasno napisana pravila, kako
določiš vrednost nepremičnine (npr. če je vrednost napisana
v pogodbi, velja ta, če je bil odmerjen davek, velja
osnova za odmero).