Å tevilka 53 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

More documents

Recommendations

Info

32 Intervju Odvetnik 53 / oktober 2011 Pričakovano je bilo, da bodo vpisi opravljeni hitreje – rečeno je bilo v štirih dneh. V štirih dneh nikoli ni bilo rečeno, to je bilo rečeno za sodni register, ki nima sodnih taks. Tudi pri zemljiški knjigi sem se zavzemala za ukinitev takse, ker gre za javno knjigo in so vpisi izjemno pomembni. To, da je treba počakati, kar znotraj proračunskega sistema Uprave RS za javna plačila (UJP) traja tri do štiri dni, da pride informacija o plačilu takse, pa ni problem zemljiške knjige. Pripombe so tudi, ker se ne vidi pridobitni naslov. V zgodovinskem izpisu je naveden in tam se ga lahko ogleda, kakor tudi pri sklepu o zadevi. V resnici se bo treba navaditi, da imaš v zgodovinskem spisu vse zgodovinske podatke. Na vložke lahko torej dokončno pozabimo? Vnovična uvedba bi bila čisto nemogoča. Kakšno funkcijo pa naj bi sploh imeli vložki? Tam, kjer si vpisan z EMŠO ali pa matično številko, lahko vidiš vse, dobiš ves seznam, pa tudi seznam podrobnejših omejitev. Poleg tega tisti, ki nimajo cetifikata ali pa niso povsod vpisani z EMŠO, lahko tudi osebno – to pa je novost – pri vsakem notarju ali na sodišču pridobijo izpis in potem vidijo, kje morajo zahtevati poočitev svojih osebnih podatkov, da lahko naknadno vpišejo EMŠO. Takih izpisov je približno 40.000 na mesec. Vknjižbo v isti prodajni pogodbi dogovorjene služnosti je zdaj treba predlagati posebej, ker je zakonska določba, ki ureja uveljavljanje več zahtevkov z enim pred logom, spremenjena. To že do zdaj ni bilo res. Ena pravica z enim predlogom. Ti lahko vpis lastninske pravice predlagaš z enim predlogom, služnost pa z drugim. Prej so vam očitno gledali čez prste oziroma so spregledali, taksi pa sta bili dve v vsakem primeru. Kot rečeno, je logika sodnega registra popolnoma enaka, pa jo zdaj vsi hvalijo. Razlika je samo v tem, da smo bili tam vezani na tehnologijo AJPES, tu pa imamo na voljo boljšo tehnologijo in še celo vrsto drugih pregledov, ki jih v sodnem registru ne moreš zagotoviti (na primer iskanje po zadevi). Mnogi menijo – tako sodniki kot tudi odvetniki – da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) »težak« zakon, z visokimi metodološkimi in vsebinskimi standardi ter zato izjemno zahteven za uporabo. Uporabnikom svetujem uporabo kazala. Če so prej deset let uporabljali stari Zakon o finančnem poslovanju, so bili nanj že navajeni oziroma so ga z lahkoto obvladovali. Novi ZFPPIPP je pregleden in do zdaj še nihče ni našel nobene pravne praznine. Pravo je niz »if then« (če – hipoteza, potem – dispozicija) algoritmov. Če to narediš sistematično in če potem členiš nek položaj na vse možne variacije – in to ne glede na to, da veliko ljudi na precejšen del položajev oziroma variacij sploh ne pomisli, ker se do zdaj z njimi še niso srečali – potem je zakon konsistenten. ZFPPIPP ni namenjen laikom, zakoni niso namenjeni laikom. Pravo je stroka – pa saj si tudi zob ali avtomobilov ne popravljamo sami. Zato je tako zelo nenavadno, da to govorijo pravniki. ZFFPPIPP mora upoštevat poslovno-finančne fenomene in jih ustrezno preslikati (pravno ovrednotiti). Poleg tega pa postopek zaradi insolventnosti poseže v drugo materialno pravo, denimo stvarno pravo, obligacijsko pravo, delno seže v korporacijsko pravo. Treba je namreč natančno sinhronizirati vse te ureditve. Zelo jasno se vedno trudim povedati, da če imaš pravilo, ki izključuje neko splošno pravilo, je to iz besedila jasno razvidno. Kaj se sicer lahko zgodi? To, da bi sodišče pravo razlagalo kar tako, po svoje. Trdim, da mora sodišče uporabljati pravo in si ne sme »izmišljevati« pravnih pravil. Več kot očitno je, da ima veliko sodnikov z abstraktnimi pravnimi pravili izjemne težave, in ne moreš si predstavljati, kaj lahko nastane iz nekega abstraktnega pravila, če ga ne znaš pravilno umestiti med druge institute – ki tako in tako dovoljujejo le eno razlago. Zaradi pravne varnosti morajo biti pravna pravila čim bolj jasna (vnaprej predvidljiva). In kar se mene tiče, s čim manj možnosti nekega arbitriranja. Zakaj pa so bile do zdaj potrebne kar štiri novele ZFPPIPP? Novela ZFPPIPP-A je bila čista lex Mura – takrat je bila namreč problem Mura. Zavladala je popolna histerija, češ da je zakon čisto zanič, da se ne da reševati zdravih jeder ipd. Izkazalo se je sicer, da zakona nihče od tistih, ki so trdili, da je zanič, sploh ne pozna, a vendar imam toliko izkušenj, da vem, da če se zgodi taka panika, je potem treba nekaj spremeniti. In tako je nastala novela A, kjer se je dodala še ena dodatna domneva za zaščito delavcev. Novela ZFPPIPP-B – strokovno delo pri njeni pripravi sem vodila sama – je imela namen zbrati čisto vse pripombe in težave, ki so se v letu in pol uporabe zakona izkazale, ter jih sistematično analizirati. Izplen je bil zelo dober, če omenim na primer koncentracije izvršb v stečajnih postopkih. Novela ZFPPIPP-D je povsem politična novela in takrat sem napisala in opozorila, da to nima nobene zveze z nobenimi pravili poslovno-finančne stroke, ker take meje po trenutnem stanju gospodarstva nihče ne more doseči, če hoče pošteno izvesti prisilno poravnavo. In ima enak učinek, kot če bi rekel, da so prisilne poravnave prepovedane. Za novelo (ZFPPIPP-E), ki jo zdaj pripravljajo, lahko rečem le: sancta simplicitas. Edini razumen razlog za novo novelo bi bil odprava nerazumnih omejitve glede najnižjega deleža poplačila in najdaljšega roka odložitve plačil, ki je bila uvedena z novelo ZFPPIPP-D.
Odvetnik 53 / oktober 2011 Intervju 33 Kaj torej menite o prisilni poravnavi – nekateri menijo, da je to legalen rop upnikov, drugi pa, da je to edini način, da ima podjetje v težavah z dobrim programom možnost obstanka. Ne en ne drug ekstrem ne drži. V osnovi, če je prisilna poravnava pravilno vodena, bi morala privesti do tega, da upniki dosežejo ugodnejše pogoje plačila, kot bi jih dosegli v stečaju. In jasno tudi to, da podjem ostane. Zakon pa je glede tega zelo jasen, od temeljnih načel naprej. Ko je subjekt enkrat insolventen, stopijo v ospredje interesi upnikov. To je splošna logika insolvenčnih postopkov povsod po svetu. Kako bi dosegli tako stanje, kot je na primer v Avstriji, ko podjetniki, ki so spravili podjetje v stečaj, ne morejo istočasno ustavljati t. i. by passov oziroma sploh novih podjetij. Vse to so prepovedana in izpodbojna dejanja, nekaj od teh ima tako in tako znake kaznivih dejanj. Imamo organe pregona. Vendar je treba upoštevati, da je velika večina manjših podjetnikov v stiski, saj je ta njihov podjem (bodisi d. o. o. bodisi s. p.) njihovo preživetje. Ker je popularno in populistično govoriti o tajkunih in o SCT-ju, ki, prosim, kot problem ni nastal v enem mesecu, ampak je obstajal vsaj deset let in so vsi za to vedeli. Pri tem prezrejo, da obstaja cel kup manjših gospodarskih subjektov, ki se zelo trudijo preživeti, ker drugega nimajo. Na te pa nihče ne pomisli. Ker to ni populistično. Zahvaljujem se vam za intervju, saj vem, da jih ne dajete prav pogosto. Vedno sem cenila revijo Odvetnik. Iz dela UO OZS Seja, 14. junij 2011 1. Stališča Vrhovnega sodišča RS in Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z odmerjanjem nagrade po ZOdvT Vrhovno sodišče RS je s sklepom opr. št. II Ips 56/2011 z dne 14. aprila 2011 odločilo, da je pravi pomen besedne zveze »Nagrada za narok« po tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) ta, da nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je na Višje sodišče v Ljubljani posredovala dopis oziroma prošnjo za posredovanje stališč v zvezi z odmerjanjem nagrade po ZOdvT, in sicer v zvezi s postopki pridržanja po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr) in v zvezi z nagrado za narok pod tarifno številko 3102. Višje sodišče v Ljubljani je na OZS posredovalo odgovor, iz katerega izhaja, da je v zvezi s tarifno številko 3102 sprejelo stališče, da odvetnikom pripada ena nagrada za narok v eni zadevi, ne glede na to, koliko narokov je bilo v tej zadevi opravljenih. V zvezi s postopki pridržanja pa Višje sodišče v Ljubljani navaja, da se je izpostavilo vprašanje, kakšna je vrednost predmeta, in da so stališča o vrednosti predmeta poenotili. V zadevi je vložena zahteva za varstvo zakonitosti – zadeva ICp 4796/2010, odločba je v bazi IESP. Iz odločbe izhaja, da je za določitev osnove za vrednotenje odvetniških storitev in stroškov v teh postopkih treba uporabiti pravilo iz drugega odstavka 22. člena ZOdvT (vrednost predmeta je 4.000 evrov). Člani upravnega odbora OZS so se strinjali, da je treba Ministrstvo za pravosodje vnovič opozoriti na nevzdržne razmere, saj je ZOdvT že dolgo neveljaven, dogovora o tarifi pa še vedno ni. OZS je v skladu z dogovorom na Dnevih slovenskih odvetnikov lani na Bledu o ustanovitvi skupne komisije za pripravo nove odvetniške tarife, ki bo sestavljena tako iz predstavnikov Ministrstva za pravosodje in kot tudi odvetnikov, na pravosodno ministrstvo po končanem srečanju posredovala imena članov komisije iz vrst odvetnikov. Z Ministrstva za pravosodje je OZS že sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za pripravo odvetniške tarife (v njej bodo torej sedeli predstavniki pravosodnega ministrstva in odvetniki). Za spremembo odvetniške tarife imamo namreč odvetniki konkretne vsebinske razloge. Člani upravnega odbora OZS menijo, da je treba proučiti možnosti za vložitev tožbe pred Upravnim sodiščem RS, kot je aprila letos že predlagal odvetnik iz Ljubljane. 2. Odgovor Ministrstva za pravosodje v zvezi z zahtevami slovenskih odvetnikov glede e-poslovanja pravosodja in imenovanje člana v projektni svet e-pravosodje OZS je na Ministrstvo za pravosodje posredovala zahteve slovenskih odvetnikov glede elektronskega poslovanja pravosodja, sprejete na Skupščini OZS 9. aprila 2011. Iz odgovora ministrstva izhaja, da pozdravljajo omenjene zahteve in pobudo OZS, da se aktivno vključi v oblikovanje predlogov za njihovo reševanje. Predlagajo, da OZS imenuje člana v projektni svet e-pravosodje, ki ga vodi minister za pravosodje. Glede na zahteve ocenjujejo, da bi lahko problematiko celovito reševali s koncipiranjem interoperabilnostnega projekta, v okviru katerega bi si prizadevali za visoko stopnjo izkoriščanja že izdelanih informacijsko-komunikacijskih gradnikov (ponovna
Page 1 and 2: Odvetnik 48 / junij 2010 1 Odvetnik
Page 3 and 4: Odvetnik 53 / oktober 2011 Uvodnik
Page 5 and 6: Odvetnik 53 / oktober 2011 Članki
Page 31: Odvetnik 53 / oktober 2011 Intervju
Page 35 and 36: Odvetnik 53 / oktober 2011 Odvetni
Page 37 and 38: Odvetnik 53 / oktober 2011 Odvetni
Page 39 and 40: Odvetnik 53 / oktober 2011 Iz dela
Page 41 and 42: Odvetnik 53 / oktober 2011 Mednarod
Page 43 and 44: Odvetnik 53 / oktober 2011 Mednarod
Page 45 and 46: Odvetnik 53 / oktober 2011 Sodna pr
Page 47 and 48: Odvetnik 53 / oktober 2011 Sodna pr
Page 49 and 50: Odvetnik 53 / oktober 2011 Prikazi
Page 51 and 52: Odvetnik 53 / oktober 2011 ARS 51 Z
Page 55 and 56: Odvetnik 53 / oktober 2011 Pravna z
Page 57 and 58: Odvetnik 53 / oktober 2011 Rekreaci
Page 59: Odvetnik 53 / oktober 2011 Avtorski

Å tevilka 53 - OdvetniÅ¡ka Zbornica Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?