Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Odvetnik <strong>53</strong> / oktober 2011 Iz dela območnik zborov<br />
39<br />
dr. Tjaša Strobelj<br />
Otrok v postopkih pred sodišči<br />
Postopki, v katerih nastopa otrok, so lahko kazenski, pravdni, upravni in izvršilni.<br />
Kazenski postopek<br />
V kazenskem postopku lahko otrok nastopa kot žrtev ali<br />
storilec. Otrok do 14 leta ni kazensko odgovoren in se zoper<br />
njega ne uvede kazenski postopek, temveč se o njegovem<br />
ravnanju obvesti center za socialno delo. Ta mora na<br />
podlagi celovite analize družine presoditi, ali bodo starši<br />
otroku lahko pomagali pri reševanju njegovih težav, ali pa<br />
ga bo treba izločiti iz družine.<br />
Preostali mladoletniki se delijo na skupini 14 do 16 let<br />
in 16 do 18 let. Oboji so kazensko odgovorni in je zoper<br />
njih mogoče uvesti kazenski postopek, vendar so v teh postopkih<br />
sankcije drugačne kot pri odraslih (ukor, navodila,<br />
strožje nadzorstvo itd.).<br />
Kadar je otrok žrtev, ga zastopajo starši kot zakoniti zastopniki,<br />
v primeru kolizije interesov pa skrbnik za posebni<br />
primer. Pri nekaterih kaznivih dejanjih (spolna nedotakljivost,<br />
zanemarjanje otroka, surovo ravnanje, trgovina<br />
z ljudmi) mora imeti otrok v postopku pooblaščenca<br />
(65. člen Kazenskega zakonika). 1 Če ga nima, mu ga določi<br />
sodišče. Naloga pooblaščenca je tudi uveljavljanje premoženjskopravnega<br />
zahtevka, predvsem pa seveda nuditi<br />
otroku oporo, pomoč in zaščito.<br />
Pravdni postopek<br />
V pravdnem postopku je otrok navadno nekje vmes med<br />
dvema nasprotujočima si strankama. Tukaj nas zanimajo<br />
zlasti postopki v zakonskih sporih in sporih med starši<br />
in otroki. Pri 15 letih lahko otrok sam stopi v postopek in<br />
opravlja procesna dejanja, sicer pa otroka zastopajo starši,<br />
skrbnik ali skrbnik za posebni primer. Po 295. členu Zakona<br />
o pravdnem postopku (ZPP) 2 sodišče na zahtevo<br />
stranke dovoli, da ima otrok ob sebi dve odrasli osebi.<br />
Novost je pilotni projekt zagovorništva (že več let poteka<br />
pri Varuhu človekovih pravic), v okviru katerega se otroku<br />
določi zagovornika na podlagi soglasja staršev ali z odločbo<br />
centra za socialno delo, na primer postavitev skrbnika<br />
za posebni primer, ki je torej lahko tudi zagovornik.<br />
Pri 15 letih lahko otrok že sam poda predlog v nepravdnem<br />
postopku za določitev stikov med starši in otroki<br />
(106.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih<br />
1<br />
KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/08 (66/08 popr.) in nasl.<br />
2<br />
Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.<br />
razmerjih). 3 O stikih se vedno odloča v nepravdnem postopku,<br />
razen če se predlog obravnava v okviru razveznega<br />
postopka, postopka zaupanja otroka in določitve preživnine,<br />
kar so običajni zahtevki pred sodiščem. Gre namreč<br />
za pravdni postopek. V Ljubljani navedene postopke vodijo<br />
pred družinskim oddelkom ljubljanskega Okrož nega<br />
sodišča, na manjših sodiščih pa take spore obravnavajo<br />
specializirani oziroma ustrezno izobraženi sodniki posamezniki.<br />
Upravni in izvršilni postopek<br />
V upravnih postopkih otrok ne more imeti položaja stranke.<br />
V primeru kolizije interesov s starši se otroku postavi<br />
skrbnik za posebni primer (kolizijski skrbnik ali zagovornik),<br />
kar je najprimerneje, ker bo otroka spremljal tudi v<br />
vseh nadaljnjih postopkih.<br />
Omenim naj še otroka v vlogi subjekta v izvršilnih postopkih,<br />
kadar je sodišču predlagana izdaja začasne odredbe<br />
– še zlasti pri določitvi stikov – v postopku, ki teče.<br />
V primeru, da postopek ni uveden, o začasni odredbi odloča<br />
okrajno sodišče po pravilih izvršilnega postopka.<br />
Nekatere druge koristne informacije<br />
Brezplačna pravna pomoč<br />
V postopkih pred sodišči (oddelek za družinsko sodstvo,<br />
kazenski in preiskovalni oddelki okrajnih in okrožnih sodišč)<br />
ima stranka pravico do brezplačne pravne pomoči,<br />
če gre za nasilje po Zakonu o preprečevanju nasilju v družini.<br />
4 Službi za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča<br />
mora stranka predložiti posebno izjavo pristojnega<br />
centra za socialno delo in brezplačna pravna pomoč je zagotovljena.<br />
Brezplačna pravna pomoč je v vseh teh postopkih zagotovljena<br />
v primeru, ko je prosilec prejemnik denarne socialne<br />
pomoči, kar se izkaže z odločbo pristojnega centra za socialno<br />
delo. V drugih primerih se brezplačna pravna pomoč<br />
dodeli na podlagi zahtevanih obrazcev.<br />
Služba za brezplačno pravno pomoč lahko izda odločbo<br />
brezplačne pravne pomoči, s katero prosilca oprosti vseh<br />
stroškov (izvedenci), in mu dodeli odvetnika, ki je plačan<br />
na podlagi izpolnjene napotnice, na podlagi katere<br />
omenjena služba izda sklep, izvajalec pa mora nato izdati<br />
3<br />
ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 15/76 in nasl.<br />
4<br />
ZPND, Ur. l. RS, št. 16/08.