Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 Prikazi
49
dr. Aleš Ferčič, dr. Janja Hojnik in dr. Matjaž Tratnik
Uvod v pravo Evropske unije
Deset let po izidu monografije Pravo EU, ki sta jo napisala prof. dr. Peter Grilc in odvetnik Tomaž Ilešič,
je izšla knjiga Uvod v pravo Evropske unije avtorjev dr. Aleša Ferčiča, dr. Janje Hojnik in dr. Matjaža
Tratnika. Knjiga, ki bi celovito obravnavala pravna vprašanja, povezana z Evropsko unijo, je bila v
našem pravnem okolju že nujna.
avtorji: dr. Aleš Ferčič, dr. Janja
Hojnik in dr. Matjaž Tratnik
založba: GV Založba, d. o. o.,
Ljubljana 2011, 399 strani,
75 evrov
In to ne le zato, ker je za pravo postindustrijske dobe deset
let skoraj večnost, temveč tudi ker so se v zadnjem desetletju
na področju evropskega prava zgodile epohalne
spremembe: v letu 2003 je namreč začela veljati Pogodba
iz Nice, ki je pomembno posegla v institucionalni ustroj takratne
Evropske skupnosti, zlasti z vidika razširitve na nove
članice leta 2004, v letu 2002 so bili izdani prvi bankovci in
kovanci enotne valute evro, v letu 2004 je naša država kot
polnopravna članica vstopila v Evropsko skupnost, v letu
2009 je začela veljati Lizbonska pogodba, ki je uvedla novo
poglavje v delovanju Evropske unije, v istem letu je Slovenija
prvič sodelovala v postopku predhodnega odločanja
kot država, ki je Sodišču ES postavila predhodno vprašanje
in se tako aktivno vključila v mehanizme delovanja
Unije. V tem desetletnem obdobju je
tudi Sodišče ES aktivno pripomoglo k
spremembi pravnega okvirja delovanja
Unije, saj je izdalo številne sodne
odločbe, ki so v marsikaterem pogledu
spremenile delovanje sistema temeljnih
ekonomskih svoboščin. Knjiga
Uvod v pravo Evropske unije zajema
vse navedene pomembne spremembe
na področju evropskega prava
in na preprost, a rigorozen način omogoča
hitro razumevanje pravnih mehanizmov,
na katerih temelji Unija.
Knjigo sestavlja trinajst poglavij, ki
jim na koncu sledijo še besedila Pogodbe
o Evropski uniji, Pogodbe o
delovanju Evropske unije, literatura
in viri, prikaz sodne prakse in stvarno
kazalo. V njej je obravnavano tako
institucionalno (delovanje institucij)
kot tudi materialno pravo Unije (temeljne
ekonomske svoboščine, pravo
konkurence ipd.).
Knjiga nas popelje v pravo Evropske unije (EU) s prvim
poglavjem, ki takoj pritegne pozornost bralca. V tem poglavju
so namreč obravnavana terminološka vprašanja,
povezana s pravom EU: kaj je evropsko pravo (v širšem
in ožjem smislu), kaj je pravo EU, kaj pa pravo Evropske
skupnosti. Gre za bistvene terminološke razlike, ki jih
tudi pravniki (pre)pogosto spregledamo. Prvi del knjige
obravnava institucije Unije: Evropski parlament, Evropski
svet, Svet, Evropsko komisijo, Sodišče Evropske unije,
Evropsko centralno banko in Računsko sodišče. V
tem delu so opisane njihove osnovne strukture in funkcije
ter postopki odločanja teh institucij. V tesni povezavi s
tem delom sta poglavji o pravnih virih Unije ter o načelih
evropskega prava. Unija je namreč skupek pravnih norm,
ki se hierarhično razvrščajo v sistemu pravil, pri čemer
spadajo temeljna načela na vrh piramide pravnih norm.
Ta del je še zlasti zanimiv za odvetnike.
Nacionalno pravo, s katerim se odvetnik vsakodnevno srečuje,
ni več zaključena enota, ločena od vseh drugih pravnih
redov. Z vstopom naše države v EU je nacionalno pravo
postalo tkivo prepleteno z normami evropskega prava.
Slednje predstavlja pravni okvir, v katerem nacionalno
pravo deluje in se razvija. Zato je jasno, da nepoznavanje
evropskega prava privede do nepoznavanja nacionalnega
prava. V tem delu je zagotovo najbolj pomembna predstavitev
dveh načel, ki utegneta imeti velik vpliv na delo odvetnika
pred našimi sodišči: načelo primarnosti evropskega
prava in načelo neposredne uporabnosti direktiv. Avtorji
so ta del oplemenitili s sodno prakso Sodišča EU, saj
večina pravil izhaja ravno iz razlage, ki se je izoblikovala v
dolgoletni praksi sodnega organa Unije.
Z delom, ki obravnava institucije Unije, je konceptualno
in funkcionalno povezano sedmo poglavje o pravnem
varstvu. Ker EU temelji (trenutno le) na temeljnih ekonomskih
svoboščinah, postaja pravno varstvo pravic in
svoboščin končni cilj evropske integracije. V okviru poglavja
o pravnem varstvu sta še posebej pomembna dela,
ki se nanašata na pritožbe posameznikov in na t. i. postopek
predhodnega odločanja. Pritožbe posameznikov so
namreč neposredna stična točka med posameznikom in
institucijami Unije. Vsakdo, ki meni, da je neka država kršila
evropsko pravo, lahko to neposredno prijavi Komisiji,
ki bo lahko začela poseben postopek zoper državo kršiteljico.
Tu so navedena tudi navodila posameznikom za
vložitev pritožbe, z navedbo spletne strani, kjer je mogoče
pridobiti obrazec. Tudi postopek predhodnega odločanja
je vreden posebne omembe, saj strankam v pravdnih
in kazenskih postopkih oziroma v postopkih pred upravnim
sodiščem omogoča, da pri nacionalnem sodišču vložijo
predlog, le-to pa potem sproži postopek predhodnega
odločanja.