Številka 53 - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 53 / oktober 2011 ARS
51
Zanimivo je bilo tudi predavanje Michaela Linda, ki prihaja
iz velikega londonskega podjetja, ki zaposluje številne
priznane mediatorje. Predstavil je velik dosežek mediatorjev
v Veliki Britaniji, kjer je zakonsko predpisano, da
se morajo na ocenjevalnem sestanku vse stranke seznaniti
z mediacijskim postopkom, preden sprožijo spor na sodišču.
Taka zakonska ureditev posledično pomeni, da je veliko
sporov rešenih z mediacijo in nikoli ne pridejo na sodišče,
kar pomeni bistveno manjšo obremenitev sodišč s
sodnimi spori.
Tretjo okroglo mizo, na kateri so se višja sodnica Gordana
Ristin, višji sodnik s Hrvaške in predsednik hrvaškega
društva mediatorjev Srđan Šimac, Irena Valenkova iz
IMI ter Nadja Aleksandrov iz Avstralije ukvarjali z vprašanjem,
kako zagotoviti kakovostno mediacijo, je vodila
okrožna sodnica, dodeljena na Ministrstvo za pravosodje,
Bojana Jovin Hrastnik. Priznani mediatorji so med drugim
pojasnili, kaj pripomore h kakovostni mediaciji in kaj
še možnosti mediacije v postopku reševanja vlog v Uradu
varuha človekovih pravic.
Dopoldan je tako potekala okrogla miza, ki jo je vodila
Gordana Ristin in ki je obravnavala vlogo SEEMF pri razvoju
mediacije v regiji, ki jo pokrivajo republike nekdaj
skupne države Jugoslavije, pa tudi Albanije. Na njej so sodelovali
nacionalni koordinatorji in predstavili svoje dosedanje
delo ter načrte za prihodnost. Prof. Nils Christie
z Norveške pa je v okviru teme »Mediacija in poravnalna
pravica« poudaril pomen strpnosti med ljudmi in upoštevanja
njihove drugačnosti v postopku mediacije.
Dopoldan sta potekali še dve delavnici, in sicer delavnica
Susan Yates, izvršne direktorice Resulution System Institute
iz Chicaga, ki je govorila o tem, kaj so elementi kakovostne
mediacije, ter delavnica Shukrije Gashi, predstavnice
Centre for Conflict Management iz Prištine, ki je
obravnavala podobnosti med moderno in tradicionalno
mediacijo na Kosovu. Per Andersen in Karen Paus z Norveške
sta spregovorila še o praksi pri upravljanju s konflikti
na Norveškem.
Odvetnica Mirjana
Kranjčevič,
predsednik Višjega
gospodarskega
sodišča ter največji
strokovnjak za
mediacijo na
Hrvaškem mag.
Srđan Šimac
in nacionalna
predstavnica
SEEMF-a iz
Beograda (Srbija)
Maja Žegarac.
uporabniki mediacije pričakujejo od mediacije ter mediatorjev.
Poudarili so, da je treba zagotoviti reguliranje kakovosti
mediacije, saj bo to lahko prispevalo k izboljšanju
ugleda mediatorjev in s tem mediacije.
Prvi dan konference je potekal v organizaciji Ministrstva
za pravosodje, drugi dan pa je za organizacijo in izvedbo
poskrbelo Društvo mediatorjev Slovenije, ki združuje že
približno 500 članov in letos praznuje peto obletnico svojega
delovanja. Ker sem avtorica tega zapisa tudi predsednica
društva, mi je pripadal uvodni govor, v katerem sem
predstavila delovanje društva in njegov prispevek v slovenskem
prostoru. Opozorila sem tudi na pomen priročnika
o mediaciji z naslovom Mediacija v teoriji in praksi,
ki smo ga prvič predstavili na tej konferenci.
Uvodna nagovora sta nato imeli še Gordana Ristin kot
predsedujoča SEEMF (Forum za mediacijo za jugovzhodno
Evropo, ki je imel hkrati svojo 6. regionalno konferenco),
ki je s svojim delom prispeval k organiziranju te
mednarodne konference in drugih na območju republik
nekdanje Jugoslavije, in varuhinja človekovih pravic dr.
Zdenka Čebašek Travnik, ki je med drugim predstavila
V okviru popoldanske delavnice je zelo znan in priznan
mediator Jeremy Lack, ki deluje v Švici, predstavil potek
mediacije v čezmejnih gospodarskih sporih in kaj je treba
vedeti ter na kaj treba biti pozoren pri vodenju takih mediacij.
Poudaril je pomen upoštevanja kulturnih in regionalnih
razlik pri vodenju mediacij.
Lynn Cole, mediatorka iz ZDA je spregovorila o načelu
zaupnosti kot enem od najpomembnejših načel mediacijskega
postopka in kakšne so lahko posledice neupoštevanja
tega načela. Byrn Steirnar pa je predstavil praktični
primer, kako poteka dialog ob upoštevanju etničnih in nacionalnih
posebnosti, ki se zdaj obravnava pod imenom
»Kaj je Nansen dialog?«. Ob tem primeru so bile prikazane
tehnike, ki jih mediator mora upoštevati pri reševanju
sporov, v katerem so prisotni elementi etičnih in nacionalnih
posebnosti.
Konferenca je nedvomno upravičila tako
pričakovanja udeležencev kot tudi številnih
povabljenih, saj smo si bili enotni, da je bila
uspešna. Še po koncu konference so se vrstili
odzivi povabljenih strokovnjakov iz tujine, ki
so bili navdušeni nad odzivom udeležencev in
organizacijo konference. Žal pa mi je, da se
konference ni udeležilo več slovenskih kolegov
mediatorjev. To je bila izjemna in redka priložnost,
da v domačem prostoru slišimo veliko res dobrih
mediatorjev iz tujine, kjer imajo mediacije daljšo
tradicijo ter posledično mediatorji več znanja in
izkušenj.
Res bi si želeli več takih dogodkov!