Oktober - Planinski Vestnik

letnici (1778-1978), bodo ponovno oživela, pri čemer velja pripomniti, da je bilo
zanimanje za »prvega raziskovalca naših Alp« pravzaprav vedno živo.
Pol stoletja moramo preskočiti, da spet beremo planinsko pisanje iz slovenskih gora.
Nastopil je kustos ljubljanskega muzeja Henrik Freyer, ki je sistematično raziskoval
tudi kranjski gorski svet. Njegova poročila je objavil grof Hohenvvart, a tudi Freyer
sam je opisal svoje vzpone na Mangart, Triglav in Stenar. Te stvari so izšle v letih
1838 in 1839, povzela in tako približala slove.-nskim bralcem pa sta jih VVester v Planinskem
vestniku (1936) in VVraber v Proteusu (1966). Leta 1839 je izšel članek ljubljanskega
zdravnika Grafa (1801-1838), ki je prikupno opisal svoje botanične ekskurzije
iz leta 1833, med drugimi na Kamniško sedlo, Črno prst in Čaven.
Spet smo pri Sendtnerju in njegovem Morežu. Kako to, da se je Sendtner povzpel
ravno na ta vrh, ki je zaradi njegovega članka sicer znan botanikom, a skoraj nič
drugi planinski javnosti? Odgovor moramo poiskati v Trstu, kjer je bil tedaj magistratni
predsednik Tommasini. Planincem ga je že predstavil Tominec (1955), zatorej naj
povem o njem le najnujnejše. Tommasini je sistematično raziskoval floro tedanjega
avstrijskega Primorja in v zvezi s tem povabil k sodelovanju mladega bavarskega
botanika Otta Sendtnerja. 1 Ta se je vabilu odzval in sodeloval s Tommasinijem v letih
1841 do 1843. Splošno je znano, da se je Sendtner 25. VII. 1842 povzpel na Razor,
kar je prvi dokumentirani vzpon na ta vrh. Manj pa vemo, da je bil višek njegovega
delovanja v Julijskih Alpah dosežen že I. 1841. V botaničnem časopisu »Flora« je
Tommasini (1842) podal poročilo o tej živahni sezoni, iz katerega bo naše planinske
zgodovinarje najbolj zanimal »vozni red« vzponov, ki jih je Sendtner opravil v tistem
1 Dr. Otto Sendtner se je rodil 27. VI. 1813 v Munchenu. Na tamkajšnji univerzi je študiral naravoslovje,
prvo stalno zaposlitev pa je dobil I. 1847, ko je postal privatni docent na isti univerzi. V letih
1841 do 1843 je po naročilu in na stroške Tommasinija raziskoval floro tedanjega avstrijskega Primorja,
Tommasini pa ga je tudi spodbudil, da se ie I. 1847 odpravil na botanično raziskovanje Bosne, ki je bila
tedaj v tem pogledu še skoraj neznana. Ta potovanja so Sendtnerja močno usmerila v fitogeografijo.
S tega področja je njegovo habilitacijsko delo o klimatski porazdelitvi listnatih mahov avstri|skega Primorja
in Dalmaci|e (1848), zlasti pa »Die Vegetationsverhaltnisse Sudbayerns« (1854). Leta 185/ je postal
redni profesor, umrl pa je 21. IV. 1859 (podatki po K. Malyju, 1952).
Obraz iz Trente Foto T. VVraber