Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
PD Velenje ima na razpolago še dovolj<br />
dnevnikov (cena 10 din), ki jih lahko prav<br />
tako naročite pri društvu.<br />
Vodstvo PD Velenje pričakuje, da bo Šaleška<br />
planinska pot pritegnila še več planincev<br />
iz vse Slovenije, saj jo odlikuje<br />
mnogo zanimivosti s področja geologije,<br />
rastlinstva, zgodovine in etnologije, predvsem<br />
pa je znana po partizanskih krajih,<br />
naravnih lepotah in čudovitih razgledih.<br />
Stojan Saje<br />
STOLETNICA PLANINSKEGA BILTENA<br />
Osterr. Alpenverein se je letos spominjal<br />
stoletnice svojega društvenega biltena<br />
»Mitteilungen OAV«. Prvi urednik je bil<br />
dr. Theodor Petersen v Frankfurtu a. M.,<br />
kajti leta 1873 sta se nemški in avstrijski<br />
OAV združila (še danes v naših gorah<br />
naletite na zbledeli napis DuOAV, znamenje<br />
nemškega prilaščanja našega gorskega<br />
sveta). V glavnem je bilten prinašal<br />
okrožnice glavnega odbora in novice iz<br />
podružnic, o kočan, zavetiščih, potih, vodnikih,<br />
opremi, pa tudi kako literarno stvar<br />
ali prirodoslovno razpravico. Naročnrna<br />
je bila vključena v članarino. DuOAV je<br />
imel leta 1875 4186 članov v 46 sekcijah,<br />
od katerih jih je bilo 25 v Avstriji. L. 1877<br />
je urednitvo prevzel Theodor Trautvvein,<br />
ki je dal biltenu bolj literaren značaj.<br />
Se bolj v to smer je zavil pod urednikom<br />
J. Emmerjem leta 1885, posebno pa leta<br />
1889 pod urednikom Hessom. Glasilo je<br />
začelo zavzemati stališče do slehernega<br />
pojava v planinstvu in alpinizmu, postalo<br />
je planinska dokumentacija, ki je tvorila<br />
osnovo sleherne planinske knjižnice - poleg<br />
letnega zbornika. Glasilo je prebrodilo<br />
tudi vojna leta. Leta 1920 je uredništvo<br />
prevzel Hans Barth. Leta 1922 je jeseni<br />
zmanjkalo sredstev, tako da nekaj<br />
številk ni izšlo, a že leta 1923 so glasilo<br />
nekako sanirali. Leta 1928 so uredili finance<br />
glasila s tem, da so ga vračunali v<br />
članarino. V 30. letih 20. stoletja je glasilo<br />
zato lahko izhajalo v 170 000 do 200 000<br />
izvodih. Nacistični tiskovni zakon po anšlusu<br />
je pripeljal glasilo do združitve z<br />
»Bergsteigerjem« in tako je bilo do leta<br />
1944. Letni zbornik OAV od leta 1942 do<br />
povojnih let ni več izhajal.<br />
Po vojni je prvi zvezek »Die Mitteilungen<br />
OAV« izšel leta 1946 na Dunaju, od leta<br />
1948 pa v Innsbrucku. Naklada mu je<br />
kmalu zrasla na 100 000. Glasilo izhaja<br />
šestkrat na leto. Zdaj ga ureja Lia Hermann.<br />
j<br />
RAZGLED PO SVETU<br />
AMERIKANSKA DIRETTISSIMA V DRU<br />
Claude Stucky popisuje v »Les Alpes«<br />
1975/1 svoj vzpon po zanodni strani »plameneče<br />
piramide« Druja, kjer je znamenita<br />
ameriška smer. S soplezalcem je bivakiral<br />
pod steno, 2250 m visoko, vstopila<br />
sta ob 5 zjutraj. Prvi raztežaji so ocenjeni<br />
s IV, nato sledi sedem raztežajev V in<br />
V-f. Tu sta ujela nemško navezo. Ko je<br />
v steno posvetilo sonce, sta imela še 850<br />
metrov nad seboj. Po naporni zajedi sta<br />
prišla do prve šestice z imenom »Dulfer«.<br />
Pred njima je bila francoska naveza, ki<br />
je v steni bivakirala. V steni je tičalo<br />
deset klinov, raztežaj je visok 40 m, previs<br />
za previsom.<br />
Sledi lažji del stene, nato pa spet zelo<br />
težka, 90 m visoka zajeda. Za bivak sta<br />
se odločila na »nemški trasi« v višini<br />
3350 f. Naslednji dan sta začela s stremeni,<br />
čakali so ju težki raztežaji. Ves čas<br />
poteka smer v zahodni steni, v kateri so<br />
leta 1952 zarisali novo smer Berardini,<br />
Dagory in Magnone. Plezala sta previdno,<br />
vertikala in krušljivost terjata<br />
opreznost. Prilezla sta do Bonattijevega<br />
stebra in -naštela 52 klinov, tako da sta<br />
sama zabila komaj enkrat. - Po tem<br />
opisu sodeč je ta direttissima ameriških<br />
mušketirjev povsem »odčarana«.<br />
T. O.<br />
MOŠKI REZERVATI<br />
V ALPINISTIČNIH KLUBIH<br />
Poročali smo že o novih stališčih starih<br />
»alpine clubov« do ženskega članstva. V<br />
glavnem je ženska enakopravnost zdaj<br />
že povsod v klubih priznana, vendar so<br />
trdovratno izjeme, na priliko v Munchnu:<br />
sekcija Bayerland, Hochland, Berggeist<br />
in akademska sekcija. Tako kot Paul<br />
Preuss danes že skoraj nobeden več ne<br />
misli. Ta je leta 1912 dejal: »Ženska je<br />
poguba alpinizma.« Tudi med obema vojnama<br />
zelo popularni Hans Ertl je mislil<br />
podobno. Verjetno tiči tudi med mlajšimi<br />
kak tak posebnež, a bolj po tihem. Imenovane<br />
bavarske sekcije po malem že<br />
popuščajo. Ženske se lahko udeležujejo<br />
predavanj, ne jemljejo pa jih s seboj na<br />
ture. Sekcija Bayerland, ki se je leta 1895<br />
ločila od sekcije Munchen, ker je ta na
Change language