Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ALPINISTIČNE<br />
NOVICE<br />
TRIJE JUBILEJI F. VVIESSNERJA<br />
Star je 75 let in še pleza. Pred 50 leti je<br />
prvi preplezal |ugovzhodno steno<br />
Fleischbanka in severno steno Furchette.<br />
Ta je do danes ohranila oceno VI, 50-<br />
letnica šeste stopnje je torej tudi VViesnerjev<br />
osebni jubilej. Wiessnerjev vzornik ie<br />
bil Preuss. Čislal je prosto plezanje, do<br />
leta 1950 se skoraj ni nikoli navezal. V<br />
Elbsandsteinu ima prvenstveno zajedico,<br />
ki jo še danes ocenjujejo s VII c, kar<br />
pomeni po vzhodni oceni mojstrski razred.<br />
Dvanajst smeri v Wilder Kaiserju je<br />
splezal povsem prosto, kot tretji je zmogel<br />
Dulferjevo zajedo. S Sollederjem je<br />
preplezal Furchetto, v vodstvu sta se menjala,<br />
čeprav stoji v literaturi večji del<br />
drugače. Leta 1927 je preplezal Peutereyski<br />
greben, sam je v |užni steni Marmolade<br />
plezal Crozzonov raz. L. 1929 se je<br />
poamerikanil. Kot tak je zbral večino<br />
sredstev za Nanga Parbat. VVelzenbach<br />
mu je ponujal vodstvo ekspedicije 1932.<br />
V Ameriki ima kakih 40 prvenstvenih<br />
vzponov: V Tetonu, v Devils Tovver, v<br />
Black Hi Ms. Severna stena Grand Teto na<br />
ima VViessnerjevo šestico. Leta 1946 je<br />
imel smolo na K 2, še danes mu je težko<br />
ob tem. Niso imeli radijske zveze ne kisikovih<br />
aparatov - prišli so blizu vrha, a<br />
ne na vrh. Wiessner je moral za šest<br />
tednov v bolnišnico. Amerikanci priznavajo,<br />
da se vračajo k prostemu plezanju<br />
precej pod Wiessnerjevim vplivom. Se danes<br />
zelo nerad prime za klin ali prižemo.<br />
NOVOSTI ZA LEDNO PLEZANJE<br />
T. O.<br />
Robert Kunze, dipl. inženir, arhitekt, gorski<br />
vodnik, član mednarodne komisije za<br />
opremo in plezalske tečaje, je v »Der<br />
Bergsteiger 1975/1« navedel naslednje novosti<br />
za tiste, ki se podajajo v ledne<br />
stene in strme ledenike: Pri navezovanju<br />
se danes uporablja plezalni pas in sedni<br />
jermen, vendar brez premičnega obročka<br />
na vrvi, ki bi v primeru padca plezalski<br />
pas zadrgnil in lahko poškodoval prsni<br />
koš. Vsekakor je treba vzeti s seboj vsaj<br />
dva kake 4 metre dolga prusika, eden na|<br />
bo na vrvi zunaj plezalnega pasu. Navežemo<br />
se na pas z vponko. V primeru<br />
padca potem ni težko razbremeniti teg<br />
in rešiti padlega, če je Prusikova zanka<br />
prav nameščena.<br />
Cepini imajo danes večjo krivino okla in<br />
nazobčano njegovo konico. Za navadno<br />
ledeniško hojo velika krivina ni primerna,<br />
ker pri nadelavanju stopinj preveč »zakopl|e«,<br />
posebno če zamahujemo iz ramena<br />
ne s podlehtjo. Tudi varovanje s<br />
cepinom je zdaj tako, da sunek cepina ne<br />
more izdreti. Pri varovanju s klini se<br />
uporabljajo spiralni nazobčani klini.<br />
AMSTERDAMSKE<br />
GORE<br />
T. O.<br />
Velemesto Amsterdam ima alpinistični<br />
vrtec v zidanem stolpu. Tu se vsako soboto<br />
shajajo holandski alpinisti z vsemi<br />
plezalskimi rekviziti in se urijo v modernem<br />
tehničnem plezanju. Vselej se nabere<br />
pod stolpom množica ljudi in zadržuje<br />
sapo, ko spremlja plezalske manevre.<br />
Amsterdamski plezalci razmišljajo o umetni<br />
gori, ki bi jo postavili blizu Zuiderskega<br />
jezera. Ni čuda, če nizozemski<br />
nisti uživajo sloves dobrih tehnikov.<br />
T. O.<br />
50 PLEZALNIH SMERI V — BERLINU<br />
alpi-<br />
V Berlinu imajo velik plezalni stolp, umetno<br />
steno za plezalske vaje. Prekog 100 000<br />
DM so dali za jeklo in beton, da so si<br />
zgradili plezalski paradiž, 16 m dolg, 3,75<br />
širok s tremi vrhovi visokimi 4,50, 7,50 m<br />
in 9,50 m Leta 1974 je bila v Berlinu<br />
glavna skupščina DAV. Ugotavljali so, da<br />
ima Nemčija zdaj že celo vrsto takih<br />
plezalskih naprav, med drugim samo v<br />
Miinchenu kar tri. y q<br />
ZIMSKI VZPON V SEVERNEM STEBRU<br />
FRENEYA (smer Gervasutti)<br />
Od 21. do 30. januarja 1974 so trije Francozi<br />
(Coudray, Daubas in Raymond Renaud)<br />
prvič pozimi preplezali sloviti severni<br />
steber Freney. 150 m plezanja so<br />
plezali v novi smeri in v mešanem svetu<br />
naredili »direktno« smer (A 2 , IV, V).<br />
22. januarja so prespali v zavetišču Ghiglione,<br />
ob 12 naslednji dan so bili na<br />
Col de Peuterey (3939 m). 23. januarja sta<br />
dva opremljala raztežaje, eden pa je<br />
pripravil iglu za primer potrebe (na Col<br />
de Peuterey). 24. januarja so prišli do višine<br />
4250 m. Zaradi slabega vremena so<br />
morali zgodaj pripraviti bivak, 25. januarja<br />
so v 20 cm visokem novem snegu<br />
priplezali do 4400 m, 26. januarja pa do<br />
4550 m. 27. januarja so jih pršni plazovi<br />
prisilili k mirovanju. Odločili so se za<br />
nov izstop, ki se jim je zdel varnejši.<br />
28. januarja so plezali direktno na Arete<br />
du Brouillard in prišli tja ob 17,30. Ob<br />
22. so v viharju dosegli zavetišče Vallot<br />
in zaradi slabega vremena ostali tu ves<br />
dan. 30. januarja so se čez Aiguille du<br />
Gouter spustili v dolino. -r q
Change language