Oktober - Planinski Vestnik

IZ KARTOTEKE PRVENSTVENIH VZPONOV
SZ STENA VELIKEGA 5PICJA
A. Smer Jeglič-Sčetinin
Tone Jeglič, Peter Sčetinin, 16. 9. 1973
VI, Al, višina stene 500 m, čas plezanja prvih
pezalcev 8 ur. Smer poteka po stebru desno od
vpadnice vrha. Steber ima zgoraj značilen, orjaškemu
nosu podoben izrastek. Smer še ni bila
ponovljena.
Dostop: Ob vznožju sten Velikega Spičja in Ploskega
Vogla se razprostira dolina Pod plazmi.
V iztek te doline pripelje gozdna cesta iz Vrsnika
(odcep od glavne ceste Bovec-Trenta pri vasi Soči).
Od konca ceste po dolini navzgor do vpadnice
stebra in desno čez melišča do vznožja stene. Od
konca ceste uro hoda.
Opis: Smer vstopa v steno ob vznožju zajede,
ki razi steno v vpadnici vrha. Po lahkem svetu in
čez nekaj žmul v dno zajede. Od tu desno po
steni na raz stebra (IV, V-J. Po njem precej raztežajev
(II, III, IV) do značilnega nosu v zgornjem
delu stene. Desno ob razu po gladki steni (V)
do stojišča pod previsno zajedo. Vodoravna prečnica
levo do zajede in po njej (VI) do stojišča v
žlebu. Po njem navzgor zopet na raz stebra in
naravnost navzgor prek gladkih plošč (mestoma
VI) do vrha.
Sestop: Po markirani poti do Koče pri Triglavskih
jezerih (2 uri) ali na Prehodavce (1,30 ure). Ce se
hočemo vrniti na sever, se ponuja sestop po Tumovi
sveri (ocena I—II, glej vodnik Plezalni vzponi,
smer št. 676), ki pripelje na glavni greben
slabe pol ure hoda severno od vrha in sicer
v globoko zarezani škrbini.
B. Prečenje stene
Jože in Tine Mihelič, 3. 8. 1970
Mesta III, večina smeri I—II. Dolžina smeri pribl.
4 km. Cas plezanja prvih plezalcev 8 ur. Smer
poteka po polican, ki se v glavnem vodoravno
vlečejo prek celotne stene in nato nadaljujejo čez
ostenje Ploskega Vogla in Travnika ter še dalj.
Ker smeri zaradi množice različnih možnosti in
zaradi izredne dolžine ni mogoče detajlno opisati,
podajamo le grobi opis z nekaj glavnimi
orientacijskimi točkami. Smer še ni bila ponovljeno.
Zelo zahtevna orientacija I
Dostop: S Prehodavcev po poti proti Velikemu
Spičju do vznožja prve glave. Tu desno s poli in
na police. Od koče 15 minut.
Opis: Smer se oprime kar prve primerne police,
ki se vleče prek stene. Sprva je polica ozka, a se
kmalu izdatno razširi. Nato sledi smer seriji zagruščenih
kotanj, ki jih ločijo posamezni stenski
stebri. Okrog le-teh peljejo lahke police. Ves čas
brez težav do grebena, po katerem poteka Tumova
smer. Tu se pripenja k masivu Velikega
Spičja greben Tičaric, Čistega vrha in Ploskega
Vršaca.) Dalje se stena poslovi nekoliko bolj pokonci,
vendar je spočetka še vsepovsod lahko prehodna.
Izbirajoč najudobnejše police se tako približamo
trem izrazitim stebrom v vpadnici vrha.
Na prvem stebru (stik s smerjo 678 se nekoliko
vzpnemo .in se po ozki polici (III) spustimo v
naslednjo grapo. Iz nje dalje na centralni steber.
Stik s smerjo 679. Po rozu stebra sestopimo nekaj
raztežajev [II, III) do roba velike gruščnate kotanje.
Po niej nadaljujemo proti jugozahodu, prekoračimo
naslednji steber in se po udobnih policah
približamo globoki grapi, ki na desni zaključuje
ožji masiv Velikega Spičja. Cez grapo
(sneg) in dalje po polican, ki se zdaj znatno
razširijo. Peljejo nas ves čas rahlo navzgor okrog
ševilnih stebrov in čez žlebove do grebena, ki na
desni zaključuje SZ steno Velikega Spičja. Od tod
bodisi navzgor na glavni greben med Ploskim
Voglom in Velikim Spičjem, bodisi navzdol v d.olino
Pod Plazmi. Možno je tudi nadaljevanje po
policah prek stene Ploskega Vogla in Travnika (še
ni preplezano).
Sestop: Najudobneie je, če se najprej povzpnemo
o zanimivem grebenu na vrh Velikega Spičja,
Ejer stopimo na markirano pot. Ce se spustimo
naravnost na bohinjsko stran, nas čaka precej
gaženja skozi ruševje. Poti tod ni. Prehode si izbiramo
po preudarku. Ta ali ona dolina nas prej
ali slej pripelje k Triglavskim jezerom, v Lopučnico
ali pa na planino Za skalo.
A: smer Jeglič-Sčetinin
B: prečenje stene
77: Vzhodni greben
78: Levi steber
79: Centralna smer
80: Direktna smer
81: Kaminska smer
82: Zahodni raz
SZ stena Velikega Spičja Foto Jaka Cop