Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
in tudi umazanih tleh. Od Bale naprej jih je pot vodila skozi bukov gozd, dokler<br />
niso dosegli planotasfega, izredno razdrapanega sveta, že v pasu rušja. Tukaj so na<br />
kraju, ki mu pastirji pravijo Vršičje, naleteli na močvirje, ki je bilo za ta zakraseli<br />
svet dokaj nenavadno. Sendtner, ki se mu je botanična škatla že prece| napolnila<br />
(njegov članek pa z imeni najdenih rastlin narasel za eno stran), je tukaj našel<br />
Scheuchzerjev munec, v najbližji okolici pa zanimive mahove. Kar težko se je ločil<br />
od svojevrstnega kraja, toda vabil je Morež, ki se od tukaj kot odlomljen stožec že<br />
vidi. Ob enajstih so bili na samem vznožju, odkoder pa se vidijo le stene. Toda vodnik<br />
jih je popeljal kar čez pet metrov visoko mesto v steni, nekakšna vrata v Morež. Prišli<br />
so v območje, ki ga pasoča se drobnica več ne doseže in je zato flora izredno bujna.<br />
Sendtner se kar ni mogel oddahniti od novih in novih rastlinskih presenečenj. Najbolj<br />
pa ga je navdušila najdba pelina, ki ga ni mogel enačiti z nobeno alpsko vrsto.<br />
V svojem poročilu ga Tommasini imenuje Artemisia tanacetifolia, ki se zdaj imenuje<br />
A. atrata, črnikasti pelin. Zanimivo je, da se do dandanes ni posrečilo najti nobenega<br />
drugega nahajališča tega pelina v Julijcih; naspjoh gre za rastlino, ki je v Alpah tudi<br />
drugače zelo redka (Zahodne Alpe, Fedajsko sedlo v Dolomitih).<br />
Zvečer je bil Sendtner spet v Bovcu, kjer sta si z Golobarja vrnivšim se Tommasinijem<br />
imela kaj povedati.<br />
Morež je torej stopil v zgodovino in mirno bi se lahko obrnili k novejšim časom, če<br />
nas ne bi v njegovem šopku zamikal še en cvet iz minulosti.<br />
Ohranil se nam je Freyerjev rokopis Botanični izleti v letu 1841 (Botanische Ausfluge<br />
im Jahre 1841). V lični gotici Freyer opisuje botanične ekskurzije in dogodke 1841. leta,<br />
ki je med drugim prineslo tudi ponovni obisk saškega kralja in ljubitelja botanike<br />
Friderika Avgusta II. V naših krajih ga je na poti spremljal Freyer. 30. VII. sta čez<br />
Črno prst prišla v Podbrdo, kjer sta prenočila. Naslednjega dne sta v Volčah izvedela,<br />
da se v okolišu že neka| časa mudi Sendtner in da se je dan poprej peljal<br />
Skupaj sva hodila<br />
na Morež.<br />
Anton Tožbar-Spik<br />
(sept. 1965)<br />
Folo T. Wraber 574
Change language